Zadnje ocene kažejo, da vsak dan v morje izteče od 12.000 do 19.000 skoraj 159-litrskih sodov nafte, kar po besedah Carol Browner, predsednikove svetovalke za energijo in podnebne spremembe, pomeni, da izteče v Mehiški zaliv več nafte kot kadar koli prej v ameriški zgodovini, to pomeni več nafte kot med nesrečo tankerja Exxon Valdez.

Neuspešen zadnji poskus
Podjetju British Petroleum (BP) tudi v zadnjem poskusu, ki so ga poimenovali "top kill", še vedno ni uspelo ustaviti iztekanja nafte v Mehiškem zalivu. Zdaj bodo poskusili z novo tehniko.

Poskusili so že s sežiganjem nafte, razprševanjem kemikalij, za katere so ugotovili, da so naredile več škode kot koristi. Znanstveniki so opozarjali, da so naftne madeže odkrili tudi pod morsko gladino. Eden izmed razlogov za ta pojav bi lahko bile ravno kemikalije, ki so jih med drugim vbrizgavali tudi v samo vrtino, s katero so poskušali nafto razgraditi tudi pod vodo. Znanstveniki še opozarjajo, da bodo posledice za morske živali katastrofalne.

Tudi poskus z jekleno kupolo je bil neuspešen
Nad vrtino, ki je na globini 1,5 kilometra, so poskusili spustiti tudi jekleno kupolo, a neuspešno. Zaradi pritiska na morskem dnu so delčki zmrznjenega metana zamašili vrh 96-tonske jeklene kupole, kar je preprečilo iztekanje nafte navzgor. Nato so v vrtino potisnili cev, po kateri so nafto črpali na tanker v zbiralnike, a rešitev je bila le začasna, saj so tako iztekanje nafte le omejili.

Od 20. aprila, ko se je na naftni ploščadi Deepwater Horizont zgodila nesreča, v kateri je umrlo 11 delavcev, se je v Mehiški zaliv izlilo že od 72 do 147 milijonov litrov nafte. Natančne ocene škode nikoli ne bomo izvedeli, saj je BP prikrival podatke, koliko nafte se v morje v resnici izliva.

Po blatu zopet kupola
Nato so se po skoraj mesecu dni, ko je naftni madež že dosegel obalo in naravni rezervat v Louisiani in Misisipiju, potem ko je ameriški predsednik Barack Obama podjetje oštel, da so se vendarle odzvali prepozno in da bodo morali poravnati vso nastalo škodo, sam pa prevzema odgovornost za rešitev krize, domislili metode "top kill". "Z vbrizgavanjem mašil bomo skušali zapreti vrtino," je pred dnevi razlagal operativni vodja podjetja BP-ja Doug Suttles. Mašilo je bilo v tem primeru blato, ki naj bi nafto in plin potisnilo navzdol, luknjo pa bi nato zaprli še z betonom. Metoda je bila znova neuspešna.

Zdaj ima BP v rokavu "novega asa", ki se imenuje "lower-marine-riser-package" (LMRP). Načrt pa je tak: obstoječo podvodno, sicer uničeno črpalko bi odrezali in nanjo namestili novo kupolo, kar so poskušali že pred tremi tedni, ki naj bi pomagal uravnavati pretok nafte. Ta pa bi se nato iztekala na tanker. BP pričakuje, da bi imeli s to metodo pod nadzorom skupno 15 odstotkov iztekajoče se nafte.