In čeprav se strokovnjaki British Petroleuma zavedajo tako ekološke kot gospodarske škode, ki jo povzroča iztekanje nafte, nočejo sprejeti poraza. Kot so napovedali, bodo skušali novo rešitev doseči v prihodnjih dveh dneh.

"Ne bi rekel, da nam je spodletelo. Rekel bi, da nam včerajšnji poskus ni uspel, saj so delčki zamrznjenega metana zamašili vrh kupole, skozi katero bi morala navzgor odtekati nafta," je pojasnil vodja operacije Doug Suttles. Če bi izvedba spustitve in namestitve kupole včeraj uspela, bi večino nafte, ki uhaja, speljali na tanker na površju, po napovedih Suttlesa pa bi njeno iztekanje ustavili v ponedeljek.

Kako naprej?
Ena izmed rešitev je ta, da bi z vročo vodo segrevali morsko dno in s tem jekleno kupolo ter odmrznili zamrznjene delčke, druga možnost pa je, da bi z metanolom stanjšali zamrznjene hidrate.

Z naftnimi madeži se reševalci borijo že od samega začetka: od tega, da ob obalo polagajo posebne ograje, do tega, da v morje razpršujejo kemična sredstva, ki naj bi redčila nafto. Poskusili so tudi s sežigom.

A v Mehiški zaliv se že vse od 20. aprila, ko je prišlo do eksplozije in dan pozneje do potopitve naftne ploščadi British Petroleuma, v morje izteka 795.000 litrov nafte. V nesreči je med drugim umrlo tudi enajst delavcev, ki se jim ni uspelo rešiti.

Kot poroča BBC so delci katrana že priplavali na obalo otoka Dauphin Island v bližini ameriške zvezne države Alabama. Reševalci ob obalo že postavljajo pregrade, ki naj bi ujele delce plavajočega katrana. Pla

Težave pri namestitvi kupole
Jekleno kupolo, ki so jo gradili dva tedna, so na dno spuščali 12 ur, saj so se borili s številnimi naravnimi nevšečnostmi, kot je tema na takšni morski globini, močan vodni tok in visok pritisk. Kupola je tako nekaj časa lebdela nad vrtino, a jo je zaradi pritiska kmalu onesposobil plin, ki je v stiku z vodo zmrznil. Kupolo so nato postavili na dno morja blizu vrtine.

Spust 96-tonske jeklene kupole je bil tvegan postopek že od samega začetka, saj so takšno tehniko zaprtja vrtin do zdaj uporabljali le na plitvinah in ne na globini 1.500 metrov, kar se je zgodilo v Mehiškem zalivu.