V triminutnem videosporočilu sodeluje 57 zaposlenih na HTV-ju, med katerimi niso zgolj televizijski novinarji in uredniki, temveč tudi tehnično osebje hrvaške nacionalne medijske hiše. Zaposleni pozivajo k ureditvi razmer v tej medijski hiši, pri čemer od oblasti in javnosti pričakujejo, da bodo spodbudili upravo HTV-ja k uresničitvi javnega programa, v katerem ne bo pritiskov in vpletanja politikov, uveljavljanja zasebnih interesov in predsodkov.

Posnetek prikazuje obraze zaposlenih, ki v svojih izjavah zahtevajo svobodno in sodobno javno televizijo z več programi, ki bi zadovoljili javni interes v kulturi, znanosti, izobraževanju, civilni družbi in vprašanjih narodnih manjšin, ter nasprotujejo rumenemu novinarstvu.

"Družbene, kulturne in politične elite morajo ne glede na svoje kratkoročne interese končno predstaviti jasen in javen odgovor na vprašanje, ali si želijo, da bi v tej državi obstajal verodostojen javni medij, ki bi bil popolnoma neodvisen od političnih in gospodarskih interesov ter pritiskov," so zapisali ob videu, ki so ga objavili na spletni strani YouTube. Pri tem so poudarili, da ne gre za produkcijo HTV-ja, temveč da so video posneli in zmontirali z zasebnimi tehničnimi napravami.

Hiša potrebna obnove in ne rušenja
Ob predvajanju videoposnetka v Novinarskem domu v Zagrebu je predsednica podružnice Hrvaškega novinarskega društva (HND) in komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu HTV-ja Elizabeta Gojan pozvala hrvaški sabor, naj "prevzame odgovornost in izbere kompetentno upravo HTV-ja, ki bo hišo obnovila in ne zrušila".

Po njenih besedah večina zaposlenih podpira poziv, medtem ko je po njenih besedah občutno manj tistih, ki so "talci korporativnih psihopatov". Gojanova je izpostavila, da so sporočilo poslali oblastem, naj počistijo s korupcijo na državni televiziji in nanjo ne gledajo več le kot na vzvod svoje moči.

Med sodelujočimi novinarji so tudi znani obrazi HTV-ja, kot so Denis Latin, Aleksander Stanković, Zoran Šprajc, Mirjana Rakić, Maja Sever in Slavko Cvitković. Večina izmed njih je že prej kritizirala razmere na HTV-ju in poteze njene uprave.

Že od svojega začetka je HTV deloval pod močnim vplivom vodilnih političnih struktur, v zadnjih letih pa se je še posebej soočal z nizom organizacijskih težav in s krizo vodstva. To se je zelo odražalo na kakovosti programa, predvsem informativnih oddaj, ki so v tekmi s komercialnimi televizijami izgubile vodilno mesto pri gledalcih.

Hrvaška ministrica za kulturo Andrea Zlatar Violić je že večkrat napovedala, da bodo zakon o HRT-ju spremenili, obljubila pa je tudi spremembe zakona o medijih, vključno z zakonom o elektronskih medijih, in zakona o Hini, s katerimi nameravajo spremeniti medijsko prizorišče na Hrvaškem v korist javnosti.