Ob koncu vrha so voditelji v deklaraciji izrazili "globoko zaskrbljenost" zaradi vse večje nevarnosti terorizma in ekstremizma v Siriji. Sirski režim in opozicijo so članice skupine G8 pozvale, naj se zavežejo k uničenju in izgonu vseh organizacij in posameznikov, ki so blizu teroristični mreži Al Kaida, in vseh drugih nedržavnih akterjev, povezanih s terorizmom.

Britanski premier David Cameron, ki je gostil vrh, je prepričan, da si ni mogoče zamisliti vloge sirskega predsednika Bašarja Al Asada v prehodni sirski vladi. Uradna deklaracija vrha G8 sicer sirskega predsednika ni izrecno omenila.

"Ni si mogoče predstavljati, da bi Asad lahko igral vlogo v prihodnji vladi države," je dejal britanski premier, a dodal, da "vemo, da Sirija potrebuje delujočo vlado", s čimer je nakazal, da bodo določeni predstavniki lahko ostali.

Cameron je svet tudi pozval, naj se uči iz izkušnje Iraka in se izogne vakuumu moči v Siriji. Sicer pa so po njegovih besedah članice uspele preseči "temeljne razlike" v razmišljanju o prihodnosti Sirije, za državo pa so napovedale tudi skoraj 1,5 milijarde dolarjev humanitarne pomoči. Strinjale so se tudi o tem, da bi morali strokovnjaki ZN-a preiskati obtožbe o uporabi kemičnega orožja v času državljanskega konflikta v Siriji.

V boj proti davčnim utajam
Voditelji so se na vrhu zavzeli za sklop ukrepov, s katerimi bi preprečili izogibanje plačevanju davkov. Med drugim so pozvali h krepitvi sodelovanja med davčnimi oblastmi v različnih državah.

"Davčne oblasti po svetu bi morale avtomatično izmenjevati informacije v boju proti nadlogi izogibanja davkov," so v izjavi zapisali voditelji ZDA, Rusije, Nemčije, Japonske, Velike Britanije, Francije, Kanade in Italije.

Države bi morale, kot so pozvali, tudi spremeniti pravila, ki podjetjem omogočajo prenašanje dobičkov čez meje in s tem zmanjševanje davčnih bremen. Multinacionalna podjetja pa bi morala oblastem poročati, koliko davka plačajo kje.

Gostiteljica vrha industrijsko najbolj razvitih držav G8 Velika Britanija je na dnevni red srečanja uvrstila ne le nezakonito izogibanje plačevanju davkov, pač pa tudi početje multinacionalk, kot so Google, Amazon in Starbucks, ki s prilagajanjem poslovnih knjig državnim proračunom odrekajo milijarde.

Deklaracija, ki je bila sprejeta po pogovorih skupine G8 o finančni politiki, je pozvala tudi k večji preglednosti lastništva podjetij, tudi v državah v razvoju. "Podjetja bi morala vedeti, kdo je njihov dejanski lastnik, in davčni uradi in organi pregona bi morali imeti možnost zlahka pridobiti te informacije," še navaja izjava.

Skupina G8 ob tem poudarja, da bi morale imeti države v razvoju informacije in sposobnost pobrati davke, ki jim pripadajo, druge države pa bi jim morale pri tem pomagati. Ob tem pa bi morala rudarska in energetska podjetja poročati o plačilih vsem vladam, s čimer bi prekinili s široko prakso podkupovanja v državah, bogatih z naravnimi viri. Države bi morale zaslužke takih podjetij javno objaviti.

Pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu so se začela
Pred začetkom zasedanja so predstavniki Evropske unije in ameriški predsednik Barack Obama uradno zagnali tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU-jem in ZDA. Tako prostotrgovinsko območje bi bilo z 800 milijoni prebivalcev največje na svetu in tako tudi največje po kupni moči. Evropskemu gospodarstvu bi sporazum prinesel 119 milijard evrov, ameriškemu pa 95 milijard evrov.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ocenil, da bo prostotrgovinski sporazum prinesel ogromne prednosti tako za Evropo kot za ZDA, ameriški predsednik Obama pa je dejal, da je dogovor realna možnost in da bo potrditev sporazuma ena izmed njegovih prioritet.

Family photo #G8 pic.twitter.com/vDXpMMczIA

— Herman Van Rompuy (@euHvR) June 18, 2013