Rusija poskuša obkoliti in zavzeti porušeno industrijsko mesto Bahmut pred 24. februarjem, prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino. Skupina Wagner je od lanskega poletja na čelu ruske ofenzive na mesto, ki je najdaljša ofenziva od začetka invazije v Ukrajini in ključen vojaški cilj Moskve.

Prigožin, ki je blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je v video posnetku, ki ga je objavil na spletu, ocenil, da bodo mesto zavzeli šele spomladi in da bi mu za zavzetje morali prekiniti vse oskrbovalne poti. "Napredek ni tako hiter, kot bi si želeli," je dodal.

V drugem posnetku, v katerem je izpostavil nesoglasja z rusko vojaško hierarhijo, je okrivil "pošastno vojaško birokracijo", da Bahmuta niso zasedli že konec lanskega leta, kot tudi za vsakodnevne ovire, ki jim jih postavljajo.

Prigožin je rusko vojsko v preteklosti že obtožil, da skuša "ukrasti" zmage Wagnerju, kar je znak njegovega naraščajočega vpliva in možnosti nevarnih razprtij v Moskvi.

Zavzetje Bahmuta bi bila velika zmaga za Moskvo, vendar analitiki menijo, da bi imela predvsem simbolični pomen, saj mesto nima velike strateške vrednosti.

Prigožin je še menil, da bo dejstvo, da Wagner ne more več novačiti ruskih zapornikov v zameno za amnestijo, vplivala na paravojaško skupino. "V nekem trenutku se bo zmanjšalo število enot in posledično obseg nalog, ki jih želimo opraviti," je dejal.

Ukrajinski vojaški analitiki so v sredo sporočili, da so bile ruske sile neuspešne pri napadih na več vasi severno in južno od Bahmuta. "Za naše sile je na teh območjih zelo naporno, ker ruske enote tja množično pošiljajo svoje vojake," je dejal analitik Oleg Ždanov.

Novi ruski napadi

Ruske sile, ki po navedbah Kijeva prodirajo proti vzhodu, so danes izstrelile več kot 30 raket, polovico jih je ukrajinska obramba sestrelila.

"Ofenziva sovražnika na vzhodu se nadaljuje, napadi potekajo nenehno," je dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.

Po navedbah regionalnih oblasti je bila v današnjih napadih poškodovana tudi kritična infrastruktura v Lvovu. O žrtvah in ranjenih ne poročajo.

Zahodne države še naprej napovedujejo nadaljnjo pomoč Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes zahvalil norveškim poslancem, ki so pred dnevi potrdili sedem milijard dolarjev vreden sveženj pomoči v prihodnjih petih letih. Zelenski se bo danes sestal z izraelskim zunanjim ministrom Elijem Cohenom, kar je prvi obisk visokega izraelskega predstavnika od začetka vojne. Izrael je obsodil rusko invazijo na Ukrajino, pri pomoči Kijevu pa je zelo zadržan.

Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedel eupinions v sodelovanju s fundacijo belgijskega kralja Baudouina, je pokazala, da 61 odstotkov Evropejcev verjame, da bo Ukrajincem uspelo poraziti Rusijo. V Nemčiji je ta odstotek nižji, 55 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da verjamejo v ukrajinski uspeh. 62 odstotkov sodelujočih se je strinjalo s trditvijo, da se Ukrajinci bojujejo tudi za evropsko svobodo in napredek, 66 odstotkov pa, da je krivda za vojno na strani Rusije.

Največje razlike so bile pri odgovorih na vprašanje o učinkovitosti sankcij proti Rusiji. Približno 40 odstotkov jih je odgovorilo, da so neučinkovite, enak odstotek pa, da so učinkovite, medtem ko jih je okoli 20 odstotkov neopredeljenih glede tega vprašanja.

Lukašenko: Belorusija v vojno, če bo napadena

Belorusija bi se skupaj z ruskimi silami borila v Ukrajini samo, če bi bila napadena, je na redkem srečanju s tujimi novinarji v Minsku dejal beloruski voditelj Aleksander Lukašenko, tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Na vprašanje, ali bi znova dovolil Rusiji, da bi ozemlje Belorusije, tako kot lani, uporabila kot izhodišče za rusko invazijo v Ukrajini, je odgovoril pritrdilno. Dodal je, da se je "z ozemlja Belorusije pripravljen boriti na strani Rusov, vendar samo v primeru, če bo od tam (iz Ukrajine) na naše ozemlje prišel nekdo – tudi en sam vojak – z orožjem, da bi ubil naše ljudi".

Poudaril je, da "to ne velja samo za Ukrajino, ampak tudi za vse druge sosede". "Če bodo napadli Belorusijo, bo naš odgovor zelo krut. In takrat se bo vojna obrnila povsem drugače," je dejal.

Belorusija je zaledno oporišče ruske ofenzive v Ukrajini, ki jo je Moskva začela pred letom dni. Ruski vojaki in oprema so tam še vedno nameščeni. Po mnenju številnih analitikov Kremelj pritiska na Lukašenka, naj ukaže svoji vojski, da se pridruži ofenzivi. Toda beloruski voditelj je to kljub veliki politični in gospodarski odvisnosti od Moskve doslej zavračal, zlasti po množičnih protestih leta 2020.

Beloruski voditelj je danes tudi napovedal, da se bo v petek pogovarjal z ruskim predsednikom Putinom. Ponudil je svoje posredovanje za dosego miru v Ukrajini. Menil je, da bi se v tem okviru v Minsku prihodnji teden lahko sešla Putin in ameriški predsednik Joe Biden, ki naj bi se takrat mudil na obisku na Poljskem.

Putin je konec januarja naročil svoji vladi, naj se z Belorusijo pogaja o vzpostavitvi skupnih centrov za vojaško usposabljanje. Sredi lanskega oktobra pa sta državi napovedali ustanovitev skupne vojske, ki naj bi po navedbah Minska imela izključno "obrambno" vlogo.

Državi tudi pogosto izvajata obsežne vojaške vaje, kar redno spodbuja ugibanja, da bi lahko beloruska vojska sodelovala v ruski ofenzivi v Ukrajini.

Stoltenberg v Turčiji

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Ankari Turčijo pozval k ratifikaciji pristopnih protokolov Finske in Švedske za članstvo v Natu. Kot je dejal, je prepričan, da je zdaj čas za to. "Še naprej sem prepričan, da je zdaj čas za ratifikacijo vstopa Finske in Švedske," je po pogovorih s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem izjavil Stoltenberg in poudaril, da mora Ankara opustiti svoje nasprotovanje vstopu teh dveh držav v zavezništvo.
"Finski proces k članstvu v Natu bi lahko ocenili ločeno od švedskega," pa je dejal Cavusoglu. Po njegovih besedah je bilo stališče Turčije glede članstva obeh držav v zvezi "od začetka jasno in nedvoumno".

Prvi mož Nata je sicer nedavno dejal, da glavno vprašanje ni, ali bo Turčija pristopna protokola Švedske in Finske ratificirala skupaj, temveč kdaj ju bo ratificirala. Po njegovih besedah je to treba storiti čim prej.

Odkar je sredi januarja v Stockholmu švedsko-danski desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana, je Turčija, ki je poleg Madžarske edina članica Nata, ki še ni ratificirala pristopa nordijskih držav, večkrat opozorila, da bi lahko ratificirala le vstop Finske.

Ankara je sicer Švedski že pred tem incidentom postavila več pogojev za vstop. Med drugim zahteva izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), kot tudi vpletenih v poskus državnega udara leta 2016. Stockholm je doslej izpolnil le nekatere od zahtev.