Okoliščine njegove smrti so enako skrivnostne kot njegovo življenje: z balkona svojega stanovanja v četrtem nadstropju naj bi usodno omahnil, čemur mnogi ne verjamejo. Marvan je slovel kot eden najučinkovitejših vohunov v zgodovini Bližnjega vzhoda, ne ve pa se prav točno, ali je bil izraelski vohun ali dvojni egiptovski tajni agent.

Karizmatični 62-letnik je bil leta 2003 s polnim imenom kot glavni vohun omenjen v knjigi o izraelski obveščevalni službi. V Izraelu se zdaj pojavljajo namigovanja, da je ravno ta objava pripomogla k njegovi smrti.

Njegova vohunska kariera se je začela poleti leta 1969, ko je kot mladenič prišel v London na pregled k zdravniku, v čigar prostorih so pogosto potekali tajni sestanki jordanskega kralja Huseina in vodje kabineta izraelskega premierja. Skupaj z rentgenskimi posnetki je Marvan zdravniku izročil tudi sveženj egiptovskih tajnih dokumentov in od zdravnika zahteval, da jih preda izraelskemu veleposlaništvu v Londonu.

Marvan postane Zet
Mosad je ustanovil posebno ekipo, ki je proučila, kakšno tveganje pomeni njegovo delovanje. Ko so ugotovili, da je Marvan zet tedanjega egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja (med študijem v Kairu se je 21-letni Marvan zaljubil v 17-letno Naserjevo hčerko Mono in leta 1966 sta se poročila), so sklenili, da bodo tvegali in so ga rekrutirali.

Po izraelskih podatkih naj bi se leta 1969 vtihotapil na izraelsko veleposlaništvo v Londonu in enemu od uslužbencev dejal: "Pošljite moje ime v Tel Aviv. Vedeli bodo, kdo sem. Čez teden dni se vrnem." Čez teden dni se je srečal s svojo izraelsko zvezo, znano pod imenom D.

Nekdo iz Mosada naj bi celo dejal: »Imeli smo vohuna v Naserjevi postelji.« Marvan s tajnim imenom Zet je na vsakem srečanju dobil 50.000 funtov, v štirih letih pa mu je Mosad izplačal 20 milijonov dolarjev. Do leta 1972 je bil Marvan že milijonar, Izraelcem pa naj bi pridno poročal o vsem dogajanju v Egiptu, tudi o tajnih orožarskih poslih med Egiptom in Sovjetsko zvezo. Njegovi podatki so bili za Izraelce neprecenljivi.

Ali bi lahko preprečil vojno?
Aprila leta 1973 je D-ju poslal nujno sporočilo,v katerem je sporočil, da Egipt in Sirija pripravljata napad na Izrael. Zvi Zamir, tedanji šef Mosada, je odletel v London, kjer mu je "Zet" dejal, da naj bi bil Izrael napaden že 15. maja. Izrael je takoj mobiliziral deset tisoč vojakov in jih razporedil vzdolž meje. Stanje najvišje pripravljenosti je trajalo tri mesece, Izrael je porabil 35 milijonov za priprave, nato se je izkazalo, da je šlo za lažen alarm.

5. oktobra, dan pred začetkom jomkipurske vojne, je Marvan znova poslal nujno sporočilo, vodja Mosada je zahteval takojšnjo mobilizacijo vojske, toda izraelska vlada tokrat Marvanovega sporočila ni vzela resno. Vodja vojaške obveščevalne službe general Eli Zeira je na vladnem sestanku dejal, da je možnost napada na Izrael zelo majhna.

Še ne 24 ur pozneje pa sta Egipt in Sirija napadla Izrael, ki je po hitri dobavi orožja iz ZDA sicer v treh tednih porazil arabske vojake, toda kljub zmagi velja jomkipurska vojna za eno največjih napak izraelskih obveščevalcev.

Po Naserjevi smrti je Marvan postal politični svetovalec naslednjega predsednik Anvarja El Sadata, pozneje v 70. letih pa se je politično upokojil in se preselil v London, kjer se je uveljavil v poslovnem svetu, med drugim je imel delež v nogometnem klubu Chelsea, poslovno pa naj bi sodeloval tudi z lastnikom Harrodsa Mohamedom Al Fayedom in celo z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem.

Bregman: Bil je dvojni agent
Ahron Bregman, izraelski zgodovinar, ki uči na King's Collegeu v Londonu, je prepričan, da je bil Marvan dvojni agent, ki je zavedel Izraelce glede egiptovskih načrtov za vojno. Marvan naj bi konec tedna pred smrtjo Bregmanu poslal tri sporočila, spraševal pa ga je glede sojenja dvema nekdanjima izraelskim obveščevalcema, eden od njiju naj bi izdal Marvanovo identiteto. Srečati bi se morala v sredo, tistega dne pa je Marvan v nenavadnih okoliščinah umrl. Ena izmed možnosti je, da je Marvan omedlel zaradi zdravil, ki jih je moral jemati, namreč kar trikrat je bil operiran na srcu, drugi menijo, da je bil umorjen, tretja možnost pa je, da je res padel po naključju.

Vodja vojaške obveščevalne službe general Eli Zeira je vseskozi zatrjeval, da je bil zet dvojni agent, Marvanovo ime pa se je potem leta 2003 pojavilo tudi o knjigi o jomkipurski vojni. To naj bi močno razjezilo Mosadove voditelje, ki nikoli ne izdajo identitete svojih vohunov. Stvar se je končala na sodišču, ki je potrdilo, da je za razkritje Marvanove identite kriv Zeira.

Pokop z najvišjimi častmi
Marvanovega pogreba, ki je potekal z najvišjimi državnimi častmi, so se udeležili številni najvišji egiptovski politični predstavniki, egiptovski predsednik Mubarak pa je Marvana označil za pravega domoljuba, ki je storil veliko domoljubnih dejanj, za katera pa še ni čas, da se razkrijejo. V Izraelu je nekdanji vodja Mosada Zamir dejal, da je prepričan, da je razkritje v izraelski knjigi povzročilo Marvanovo smrt. Sicer je znano, da naj bi Marvan tudi sam pisal knjigo, v kateri bi razkril, za koga je dejansko delal. Scotland Yard in različne obveščevalne službe naj bi raziskovale, ali že obstaja rokopis, ki bi gotovo razkril pikantne skrivnosti.

Izraelski obveščevalni sistem sestavljajo protiobveščevalna služba Mosad, obveščevalna služba Šin Bet in vojaška obveščevalna agencija Aman, pri čemer prvi dve odgovarjata izraelskemu premierju, vojaška služba pa spada pod obrambno ministrstvo. Mosad se ukvarja s tajnimi operacijami v tujini, Šin Bet pa z operacijami na palestinskih ozemljih in v Izraelu.

K. T.