V mestu so vladale izredne razmere zaradi visokega in nepričakovanega obiska visokega tujega državnika. Sirene v znak nevarnosti raketnih napadov so se v Kijevu oglasile v trenutku, ko sta ameriški in ukrajinski predsednik stopila na ploščad pred samostanom svetega Mihaela v središču mesta. Ameriški predsednik Joe Biden je v Kijev prišel nepričakovano, po navedbah ameriških medijev se je v ukrajinsko glavno mesto pripeljal z vlakom iz Poljske. Visoki gost je v Ukrajino tik pred 24. februarjem, ko bo minilo leto dni od začetka ruske invazije na sosednjo državo, prišel z darilom. Obljubil je dodatno vojaško pomoč Ukrajini v višini 500 milijonov dolarjev.

"Pred enim letom nas je skrbelo, da bo Kijev padel, da bo celo konec Ukrajine. Eno leto kasneje Kijev stoji in Ukrajina stoji. Demokracija se je ohranila. Američani in svet so z vami," je na tiskovni konferenci v Kijevu Ukrajincem sporočil ameriški predsednik. Ta teden je bil v Kijevu prvič, odkar je na tem položaju, kot podpredsednik ZDA je Ukrajino obiskal že večkrat. Po poročanju francoskih medijev pa je Washington nekaj ur pred obiskom Bidna v Kijevu o njem obvestil tudi Moskvo.

Ukrajinci med obupom in upanjem
V Globus se bo oglasila Mira Milavec, sodelavka Ukrajinske karitas, ki že skoraj štiri leta živi in dela v Ukrajini. Za slovenske medije je v teh dneh dejala, da je ta teden nepredvidljiv, saj mnoge Ukrajince skrbi, da bo Rusija 24. februar, ko bo minilo eno leto od invazije, izkoristila za še silovitejši napad na sosedo. Za Globus smo se o tem, kako ukrajinski otroci doživljajo divjanje vojne, pogovarjali tudi z Damianom Rancem, ki je vodja komuniciranja pri Unicefu Ukrajina. "Otrok v Harkovu, star 8 let, prepozna zvok granate ali pa rakete, loči med različnimi zvoki artilerijskega streliva. To ni normalno za osemletnika."

Preizkušnja tudi za Zahod in Nato
Vojna v Ukrajini je na novo premešala geopolitične karte, predvsem pa staro damo Evropo postavila pred resna vprašanja o moči evropskega glasu v svetu, o njeni enotnosti in o njeni obrambni identiteti. "Vojna je za nas, Evropejce, šok, je nekakšna geostrateška hladna prha. Je prava preizkušnja za vse, kar zagovarjamo," je pred časom za TV Slovenija dejal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. V Kremlju ob vojaški pomoči, ki jo v Ukrajino pošiljajo ali obljubljajo članice Nata, opozarjajo, da je severnoatlantsko zavezništvo tako neposredno vedno bolj vpleteno v vojno. Da je Rusija trenutno najresnejša grožnja varnosti Nata ter miru in stabilnosti v evroatlantskem prostoru, je med obiskom v Ljubljani ta teden ocenil predsednik vojaškega odbora Nata admiral Rob Bauer.

O tem, kako lahko Evropa okrepi svoj glas v svetu, ohrani enotnost in pomaga pri iskanju mirne rešitve za mir v Ukrajini, bomo v Globusu govorili tudi z nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija v Moskvi in z izjemnim poznavalcev svetovnega dogajanja Miho Lamprehtom.

Globus ob 21.45 na TVSLO 1.