Na ukrajinskem veleposlaništvu v Washingtonu je tako v zadnjih tednih razobešena ukrajinska zastava z napisom: "Svobodni smo. Močni smo. Pripravljeni na poslovanje.” V zgornjem levem kotičku pa na drobno ključnik #AdvantageUkraine, naložbena pobuda ukrajinske vlade, katere cilj je pritegniti tuje vlagatelje.

Številke, vezane na vojno v Ukrajini, naložbe vanjo in ocene o povojni obnovi, so astronomske, pri čemer prednjačijo predvsem izdatki za obrambo. Analiza ekonomskih stroškov, ki so jo v sodelovanju izvedle ukrajinska vlada, Svetovna banka in Evropska komisija, in je bila objavljena avgusta lani, ocenjuje, da je bilo samo do takrat neposredne škode v vojni za okoli 100 milijard dolarjev. Od tega je škode na stanovanjskih objektih za 39 milijard, na prometni infrastrukturi za 30 milijard, trgovini za 10 milijard in v energetskem sektorju za 3 milijarde.

Poleg neposredne škode je tu tudi posredna, ki izvira iz izgubljene kmetijske dejavnosti, onesnaženja zemlje in razselitve prebivalstva. Skupnih izgub je za okoli 250 milijard dolarjev. Stroški obnove in dekontaminacije dosegajo več kot 350 milijard dolarjev, navaja ista analiza.

Zahod od samega začetka ruske invazije Ukrajino finančno izdatno podpira, prav tako tudi z rednim dotokom vojaške opreme. Po analizi nemškega Inštituta Kiel za svetovno gospodarstvo (ifW) je večstranska finančna podpora med januarjem in oktobrom lani dosegla 37 milijard dolarjev, humanitarna pomoč pa 15 milijard dolarjev. Vojaške pomoči je bilo za 40 milijard dolarjev.

Pri celotni pomoči krepko prednjačijo ZDA, ki so zagotovile 44 odstotkov vseh sredstev, 66 odstotkov humanitarnih sredstev in kar 71 odstotkov vojaške pomoči.

Konec februarja je Kijev nenapovedano obiskal ameriški predsednik Joe Biden in napovedal novo vojaško pomoč v vrednosti 500 milijonov dolarjev.

Toda kljub vsej omenjeni pomoči je proračunska vrzel še vedno orjaška. Ukrajinski prihodki od davkov so padli za 27 odstotkov, gospodarstvo se je skrčilo za 30 odstotkov, je pa ukrajinska potrošnja, vključno s tisto za vojsko, zrasla za 40 odstotkov, navajajo podatki OECD-ja. Do konca leta bo država potrebovala 38 milijard dolarjev samo za kritje svojega proračunskega primanjkljaja, poroča Reuters.

Poleg tega je Kijev sporočil, da bo letos potreboval 17 milijard dolarjev za nujna popravila v energetskem sektorju, za razminiranje in za obnovo nekatere ključne infrastrukture. Levji delež sredstev za to naj bi zagotovila EU (18 milijard dolarjev), ZDA so se zavezale še k dodatnim 10 milijardam. Poleg tega Ukrajina računa še na 15 milijard dolarjev letnega posojila od IMF-ja.

Obnovo Ukrajine je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski označil za največji evropski gospodarski projekt po drugi svetovni vojni in poslance decembra lani pozval k pripravi zakonov, ki bodo v državo privabili podjetnike in vlagatelje. Kot je takrat dejal, ukrajinska orožarska industrija v luči obnove ozemeljske celovitosti države postaja ena najnaprednejših na svetu. V prihodnjih letih bo Kijev po besedah Zelenskega za obrambo namenil več kot 30 milijard dolarjev. Vse to spada v okvir pobude Advantage Ukraine.

Zelenski vabi "drzna" podjetja

"Medtem ko se bojujemo za svobodo in pomoč za naš ponosni narod, si močno prizadevam za to, da bi zagotovili cvetočo prihodnost za Ukrajino. Pobuda Advantage Ukraine vabi tuje vlagatelje ter podjetja z vizijo in pogumom, da se nam pridružijo, najboljšim podjetjem na svetu pa bomo ponudili edinstvene priložnosti za rast. Drzna podjetja, ki vidijo v naši državi potencial, bodo pomagala uresničiti gospodarski potencial Ukrajine, hkrati pa bodo imela neposredne koristi od neizkoriščenih priložnosti za rast," je dejal Zelenski septembra ob lansiranju pobude Advantage Ukraine, ki jo je označil za "največjo priložnost v Evropi po drugi svetovni vojni".

Omenjena pobuda navaja na stotine obstoječih in bodočih priložnosti za tuje neposredne naložbe v vrednosti več kot 400 milijard dolarjev, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, privatizacijskimi posli in partnerstvi z družbami iz zasebnega sektorja. "Strokovna projektna ekipa naložbenih bančnikov in raziskovalcev, ki jih je imenovalo ukrajinsko ministrstvo za gospodarstvo, bo sodelovala s podjetji, zainteresiranimi za vlaganje. Projektno ekipo podpira Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID)," še navajajo na uradni strani pobude.

Ali, kot je parafraziral novinar Branko Marcetic v ameriški politični reviji Jacobin, ki sicer ponuja socialistični pogled na ekonomijo: "Ukrajino ovohavajo neokolonialni mrhovinarji od BlackRocka do EU-ja za razkosanje po koncu vojne. Na meniju so deregulacija, privatizacija in “davčna učinkovitost" – ukrepi, ki so se prav mogoče že začeli."

Roke si manejo podjetja od BlackRocka do Goldman Sachsa

Zelo zgovoren je bil nagovor Zelenskega Ameriškemu združenju zveznih gospodarskih zbornic (NASC) 23. januarja, ki ga je odprl z zahvalo, da lahko naslovi "tiste, ki ustvarjajo svetovno pomembno gospodarsko moč Amerike".

"Zdi se, da je bojevanje in umiranje v ukrajinski vojni kot odpiranje lastnega podjetja – delo od jutra do noči, vsak dan, da bi lahko nekega dne dosanjali sanje, ko imate končno delujoče podjetje," je podal precej bizarno analogijo.

Na neki točki preide na bistvo – koliko ameriških podjetij je že vstopilo na ukrajinski trg. Podatek, ki ga ni povzelo prav dosti zahodnih medijev – vsaj ne tistih vodilnih.

"Uspelo nam je že pritegniti pozornost in sodelovanje takih velikanov mednarodnega finančnega in investicijskega sveta, kot so BlackRock, J. P. Morgan in Goldman Sachs. Take ameriške znamke, kot sta Starlink ali Westinghouse, so že postale del našega, ukrajinskega življenjskega sloga. Vaši izjemni obrambni sistemi, kot so Himars ali Bradley, že združujejo našo zgodovino svobode z vašimi podjetji. Čakamo še na patriote. Intenzivno preučujemo abramse. Na tisoče takih primerov je možnih in vsi lahko sklenejo lepe posle, če hodijo po poti z Ukrajino," je zbrane povabil Zelenski.

Po besedah Zelenskega se bo proces premagovanja posledic ruske "plenilske politike" začel po ukrajinski zmagi, kot tudi proces obnove državne infrastrukture in gospodarstva, kar bo največji gospodarski projekt Evrope v naši dobi. Ob tem je poslance pozval k pripravi zakonov, ki bodo v državo privabili podjetnike in vlagatelje.

"Jasno je, da lahko ameriška podjetja postanejo lokomotiva, ki bo znova pognala svetovno gospodarsko rast," je dejal. Ob tem je pozval ameriška podjetja, naj "zaradi prihodnjih visokih rezultatov v vseh sektorjih, od orožarskega in obrambnega do gradbenega, od komunikacijskega do agrikulturnega, od prometnega do IT-ja, od bančnega do farmacevtskega, zdaj sodelujejo z Ukrajino".

Kritike na račun "plenilskih" praks Goldman Sachsa

V ameriški liberalni spletni reviji CounterPunch ob tem opozarjajo, da medtem ko Zelenski označuje rusko operacijo za plenilsko, "ignorira plenilsko korporativno naravo teh podjetij, ki jih tako hvali in brezpogojno sprejema".

Goldman Sachs ima denimo bogato zgodovino spodkopavanja civilne družbe v vrsti držav, pri čemer pušča za seboj dolgo sled neodgovornega finančnega uničenja, nazadnje v Maleziji v svoji vlogi pri sistemskem plenjenju podjetja 1Malaysia Development Berhad (IMDB) v aferi, znani kot škandal 1MDB.

S predstavniki Goldmana Sachsa, ene največjih ameriških investicijskih bank, se je Zelenski srečal v Kijevu konec oktobra lani.

"Resnično cenim, ko se taki ljudje ne bojijo in pripotujejo v Ukrajino, da bi nam izrazili podporo," se je ukrajinski predsednik zahvalil podpredsedniku banke Johnu Rogersu in predsedniku mednarodnih zadev Jaredu Cohenu. "In zelo pomembno je, da inteligentni ljudje posredujejo prave informacije o položaju v Ukrajini, ruskih napadih in njihovih posledicah. In naši ljudje so zelo odprti in iskreni."

Zelenski je poudaril, da je Ukrajina odprta do naložb, do vstopa tujih podjetij in finančnih družb ter novih tehnologij. "Da prinesejo nekaj novega in ustvarijo delovna mesta za Ukrajince. To je tisto, kar potrebujemo," je dejal. Ob tem je ukrajinski predsednik še poudaril, da je ena od ključnih prioritet Ukrajine vprašanje varnosti, zato so njihov primarni interes podjetja in naložbe, povezana z obrambo.

BlackRock: "Veliki brat, ki upravlja svet"

Novembra lani je nato Zelenski z BlackRockom podpisal memorandum, po katerem bo njihov nadzorni organ finančnega trga (FMA), posebna posvetovalna enota, vzpostavljena po finančnem zlomu leta 2008, da bi sodelovala z v krizi prizadetimi vladami, svetovala ukrajinskemu gospodarskemu ministrstvu pri risanju zemljevida za prenovo države.

Kot navaja BlackRock, je cilj dogovora "ustvariti priložnosti tako za javne kot zasebne vlagatelje, da bi sodelovali v prihodnji rekonstrukciji in okrevanju ukrajinskega gospodarstva".

Ukrajinske oblasti so bile bolj neposredne - gospodarsko ministrtstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da bodo "primarno privabljali zasebni kapital". Dogovor formalizira pogovore Zelenskega s predsednikom BlackRocka Larryjem Finkom septembra lani, v katerih je predsednik poudaril, da mora biti Ukrajina "privlačna država za vlagatelje" in da je zanj "pomembno, da je taka struktura uspešna za vse vpletene strani".

Glede na sporočilo za javnost predsednikovega urada je BlackRock do konca leta 2022 ukrajinski vladi svetoval "že nekaj mesecev". Zelenski in Fink sta se strinjala, da se osredotočita na "usklajevanje prizadevanj vseh potencialnih vlagateljev in udeležencev" v ukrajinski rekonstrukciji in na "usmerjanje naložb v najpomembnejše in najučinkovitejše sektorje ukrajinskega gospodarstva".

Mimogrede, BlackRock, največjo investicijsko družbo na svetu, številni označujejo kar za "velikega brata, ki upravlja svet" in "podjetje, ki ima v lasti svet", saj v svojih skladih upravlja s kar 10.000 milijardami dolarjev premoženja. Med drugim ima deleže v Applu, Microsoftu, Amazonu, Exxon Mobilu, Visi, Mastercardu, Chevronu, Coca-Coli, Wells Fargu, Lockheed Martinu, Goldman Sachsu, JP Morganu in številnih drugih.

Po poročanju novinarjev projekta Investigate Europe, ki so se lotili proučevanja dejavnosti BlackRocka v Evropi, je družba "svetovalec državam glede privatizacije" in ima "polne roke dela z zatiranjem vsakršnih poskusov okrepiti regulacijo" v Evropi.

Družba je izkoristila finančni zlom leta 2008, ki je temeljil na tveganih hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjih, ki jih je razvil prav Fink, da je okrepila svojo moč in vpliv na politične akterje, pri tem pa za seboj pustila dolgo sled navzkrižij interesov in trgovanja z vplivom. Še posebej sporna je bila BlackRockova FMA v ZDA, kjer je organ med pandemijo covida vodil program kupovanja obveznic ameriške centralne banke, pri čemer so v skoraj 50 odstotkih kupovali lastna sredstva, piše Jacobin.

Smrtna past svobodnega trga

Kritiki tovrstne razprodaje Ukrajine ameriškim korporacijam opozarjajo, da to pomeni zgolj, da se trpljenje Ukrajincev s koncem vojne ne bo končalo.

Ameriški novinar Max Blumenthal, urednik neodvisnega raziskovalnega portala The Grayzone, je na Youtubu tega portala v pogovoru z novinarjem Aaronom Matejem pred tedni dejal, da "svoboda", o kateri Zelenski tako rad govori, da bo zmagala v vojni z Rusijo, v resnici pomeni "svobodni trg". Pobudo Advantage Ukraine pa je označil za "smrtno past svobodnega trga, privatizacije in neoliberalnih pobud", ki jih skuša vpeljati Zelenski.

"In to je samo še en skrb vzbujajoč vidik ameriškega nadzora nad ukrajinsko družbo, njenim javnim premoženjem, njeno vojsko in, nenazadnje, nad vsem, kar pove Zelenski," je bil kritičen Blumenthal.

Ob tem tudi opozarja na razdejanje, ki ga je povzročil Goldman Sachs v ameriškem gospodarstvu: "Odgovorni so bili za stanovanjsko krizo. Za finančni zlom. Vse je bilo povsem kriminalno. In BlackRock – kaj so oni storili? Kupujejo ogrožena premoženja in zapuščene nepremičnine. To je torej kartel, ki se seli v Ukrajino skupaj z vojaško industrijskim kompleksom, ki ga Zelenski omenja, ko hvali sisteme Himars in tanke abrams. Mislim, da če je Ukrajina zdaj videti slabo, bo po vojni prava distopija in nekaj, kar bodo naše neoliberalne elite uporabile kot model za druga območja katastrofe.”

Aaron Mate ob tem opozarja tudi, da po eni strani Zelenski trdi, da se v Ukrajini izvaja genocid, po drugi pa, da so odprti za posle, s tem pa da dejansko razkriva, komu Zelenski zares odgovarja - "ameriškim elitam, ki se jim dobrika".

Za kakšno svobodo se boji Ukrajina?

Podobno bere “svobodo”, o kateri govori Zelenski in ki polni memorandume in dogovore tudi takrat, ko konkretne vsebine (še) ni, tudi Maja Breznik, doktorica sociologije ter raziskovalka ekonomsko-družbenih in delavskih odnosov pri Mirovnem inštitutu, ki je oktobra za portal Mešanec v članku z naslovom Za kakšno svobodo se boji Ukrajina? opozorila na načrt za povojno obnovo Ukrajine, ki ga je julija lani podprlo 42 držav zahodnega zavezništva.

Tudi Slovenija se je udeležila konference v Luganu v Švici in podpisala sklepno deklaracijo, ki pa ne vsebuje ničesar vsebinskega, razen splošnih načel. Vsebino je prinesel šele dokument, ki ga je predložila ukrajinska vlada.

Načrt je seznam ukrepov za privabljanje tujih naložb: privatizacija državnih bank, državnih podjetij in celo jedrskih elektrarn, do kapitala prijazni davčna in carinska politika, odprava “zastarele” delavske zakonodaje in “ciljana” socialna pomoč namesto univerzalne. "Ob teh nekaj poudarkih je jasno, da je načrt v resnici sveženj reform za države v težavah, tako imenovani “Washingtonski konsenz”, ki se uporablja že od osemdesetih let 20. stoletja in preizkušeno pelje države v spiralo revščine in gospodarske odvisnosti," piše Breznik.

Med priporočili konference so “zmanjšanje državne porabe", “učinkovitejši davčni sistem" in deregulacija. Priporočajo tudi nadaljnje “krčenje velikosti vlade" prek privatizacije in drugih reform, liberalizacijo trgov kapitala in zagotavljanje “naložbene svobode" (evfemizem za odprtje trgov) ter s tem ustvarjanje “boljše in bolj znane naložbene klime za EU in svetovne neposredne naložbe”.

Po konferenci v Luganu je ukrajinska vlada pripravila seznam državnega premoženja za prodajo in 1. septembra z že omenjeno pobudo "Advantage Ukraine" začela “veliko privatizacijo”. Vlagatelji lahko nakup in prenos premoženja opravijo kar po medmrežju.

6. septembra je Newyorško borzo odprl Zelenski z videonagovorom, da je Ukrajina “open for business”. Odprta za sklepanje poslov. Ob tem je povabil ameriške vlagatelje, da kupijo premoženje v skupni vrednosti več kot 400 milijard dolarjev. Prodajo je podprla agencija za humanitarne dejavnosti USAID, katere naloga v poslu je jamčiti za varnost naložb.

Newyorška borza je bila tistega dne okrašena s transparenti: “We are free. We are strong. We are open for business.” (Svobodni smo. Močni smo. Odprti smo za poslovanje.)

Štirinajst dni po konferenci v Luganu je ukrajinski parlament potrdil dva zakona. Prvi, št. 5371, določa, da zaposlenih v majhnih in srednje velikih podjetjih – z 250 delavci ali manj – več ne varujejo Zakon o delu in kolektivne pogodbe. Ti delavci, ki predstavljajo 70–80 odstotkov vseh zaposlenih v Ukrajini, naj bi sklepali samo še individualne pogodbe o zaposlitvi in teoretično bi taka pogodba lahko določala celo 100-urni delavnik na teden, opozarja Maja Breznik. Prav tako skuša zakon deregulirati "preveliko vlogo sindikatov".

Drugi zakon, št. 5388, je uzakonil “pogodbo z nič urami”, po kateri morajo biti delavci vedno na voljo, ko jih delodajalec pokliče. Zakona sta pripravljena za čas po vojni, kot vaba za tuje vlagatelje v deželi nizkocenovne in pravno nezaščitene delovne sile. Proti zakonoma sta sicer protestirali evropska in mednarodna konfederacija sindikatov, češ da kršita mednarodne pogodbe in sta v nasprotju s splošnimi načeli evropskega prava in prakse.

A pozivi mednarodnih sindikatov predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in drugim predstavnikom EU-ja, naj Ukrajino opozorijo na kršenje evropskih in mednarodnih predpisov, niso pomagali. Zakona sta bila sprejeta po hitrem postopku, o čemer je julija pisal tudi vplivni raziskovalni inštitut The Geopolicital Economy Research Group (GERG).

Prejšnji teden je portal Open Democracy na svoji spletni strani razkril, da je Evropska unija dejansko redno izražala zaskrbljenost zaradi radikalnih reform delavske zakonodaje, ki jih je skušala Ukrajina implementirati že vse od leta 2020. Poročila, ki segajo tako v čas pred rusko invazijo kot po njej, kažejo, da je EU vlado pozivala, naj izvede reforme v skladu z mednarodnimi standardi dela in v dogovoru s sindikati delavcev.

Neprijetni pogoji finančnih pomoči

Kot povzema Jacobin, pa do te reforme ni prišlo po napotku BlackRocka, ampak po priporočilih britanskega zunanjega ministrstva, ko je vlado vodil Boris Johnson, zanjo pa je lobirala stranka Zelenskega, ki je zagovarjala tezo, da je “ekstremna, čezmerna regulacija zaposlovanja v nasprotju z načeli samoregulacije trga" in “ustvarja birokratske ovire za samorealizacijo zaposlenih”.

Maja Breznik to komentira: "Ukrajinska zakona uvajata reformo, ki je po drugi svetovni vojni verjetno najradikalnejši poseg v delovnopravno zakonodajo, saj nadomešča delovno pravo s civilnim za veliko večino delovne populacije. Delavec ima sicer svobodo, da sklepa individualno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, toda pogodbena svoboda je zanj svet “namišljene enakosti”. Vitalij Dudin, član ukrajinske organizacije Družbeno gibanje, je povedal, da imajo ljudje reformo za “nepravično”. To je blag izraz za zakona, ki sredi vojne morije pripravljata razmere za ljudi po vojni, v katerih jim bodo “strojili kožo” domači oligarhi in tuji kapital."

Kot še poudarja Marcetic v Jacobinu, je to že znana zgodba, ko gre za države v krizi, ki se začnejo zanašati na finančno pomoč zahodnih vlad in institucij, ki pogosto ugotovijo, da sredstva, ki jih tako krvavo potrebujejo, pridejo z določenimi neprijetnimi pogoji. Ti pridejo v obliki obveznih reform, ki odpravijo državno vpletenost v gospodarstvo in odprejo državne trge tujemu kapitalu, pri tem pa še poglobijo revščino in trpljenje ljudi.

To se je v Ukrajini sicer dogajalo že dolgo pred rusko invazijo, ko so Mednarodni denarni sklad (IMF) in zahodni predstavniki, kot takratni ameriški podpredsednik Joe Biden, ki so izvajali pritisk na vlado v Kijevu, da izvede reforme, kot so odprava subvencij za plin za ukrajinska gospodinjstva, privatizacija na tisoče državnih podjetij in odprava moratorija na prodajo kmetijskih površin. To zadnje je Zelenski tudi izvedel. Odprti za posle.