Preiskovalci opozarjajo na sistematično mučenje, ki ga ruska stran izvaja tako v Ukrajini kot v Rusiji, ter na grozljivo ravnanje z ukrajinskimi vojnimi ujetniki.

V poročilu je opisanih več primerov posilstev in drugih oblik spolnega nasilja nad ženskami "v okoliščinah, ki pomenijo tudi mučenje". Komisija je sporočila, da je zbrala več dokazov o tem, da je Rusija pretepala ukrajinske vojne ujetnike, jih mučila z elektrošoki ter grozila s posilstvi.

Tričlanska preiskovalna komisija je v poročilu navedla, da bi takšen obseg mučenja lahko predstavljal zločine proti človeštvu, in jih opisala kot "razširjene in sistematične".

"Žrtve so pričale o neusmiljenem brutalnem ravnanju, ki je povzročalo hude bolečine, vse ob brezsramnem poniževanju človekovega dostojanstva," je novinarjem v Ženevi sporočil predsednik komisije Erik Møse.

Poročilo navaja, da so se nekateri ukrajinski zaporniki v ruskih zaporih zaradi lakote zatekli k uživanju mila, črvov in ostankov pasje hrane.

Nekega ukrajinskega vojaka naj bi tako hudo pretepli in mučili, da je zaradi poškodb dobil gangreno na nogi. Poročilo še navaja, da so ga dodatno pretepli, ker je v svoji celici poskušal narediti samomor z lastno uniformo. Od izpustitve je potreboval 36 hospitalizacij.

Rusko diplomatsko predstavništvo v Ženevi se ni takoj odzvalo na poročilo. Rusija sicer zanika mučenje ali druge oblike trpinčenja vojnih ujetnikov.

Komisija je pred tem dokumentirala nekaj primerov, ko ukrajinska vojska trpinči ruske ujetnike, Kijev pa je dejal, da bo preiskal vse kršitve.

"Nadaljevanje dela komisije bo ključnega pomena"

Poročilo je komisija predložila 47-članskemu svetu ZN-a za človekove pravice v Ženevi, ki bo na zasedanju odločil, ali bo mandat komisije podaljšal za eno leto.

"Naše ugotovitve so okrepile naše prejšnje ugotovitve o mučenju," je dejal Møse. Na vprašanje, kaj bi bilo potrebno, da bi mučenje oklicali za zločin proti človeštvu, je Møse odgovoril, da je potrebnih več dokazov mučenju kot delu ruske politike.

Nemška veleposlanica Katharina Stasch je dejala, da so ugotovitve "grozljive".

Ukrajinska veleposlanica v Ženevi Jevgenija Filipenko je pozvala k podaljšanju mandata komisije, da bi lahko zbrali več dokazov. "Menimo, da je nadaljevanje dela komisije ključnega pomena. Zbrana pričevanja bodo lahko uporabljena kot dokaz na obstoječih in prihodnjih sodnih postopkih," je dejala na začetku šesttedenskega zasedanja, ki bo trajalo do 5. aprila.