Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so "preprečili poskus režima v Kijevu, da bi z dvema letalnikoma izvedel teroristično dejanje nad Moskvo". Dodali so, da so ju sestrelili in da ni bilo žrtev. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij je eden padel blizu ruskega obrambnega ministrstva v središču ruske prestolnice, drugi pa je zadel poslovno središče.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je napad potekal okoli 4. ure po krajevnem času in da ni bilo žrtev.

Rusija si pridržuje pravico do odločnega odziva na napade z brezpilotnimi letalniki na prestolnico Moskvo in polotok Krim, so nato še sporočili iz Kremlja. "Te dogodke ocenjujemo kot teroristične metode za ustrahovanje civilnega prebivalstva ukrajinskih političnih in vojaških voditeljev," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. "Za drznimi dejanji ukrajinskih neonacistov stoji želja Zahoda po poslabšanju razmer v konfliktu v Ukrajini," so dodali, ob tem pa obljubili, da bo Moskva "našla in kaznovala vse odgovorne".

V nedeljo raketni napad na Odeso

Napad se je zgodil dan po tem, ko je Kijev obljubil odgovor na ruski nedeljski raketni napad na črnomorsko pristaniško mesto Odesa, v katerem sta bila ubita dva človeka, poškodovana pa pravoslavna katedrala v zgodovinskem središču mesta, ki je na seznamu Unescove kulturne dediščine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljskem večernem govoru napovedal povračilne ukrepe. Zagotovil je, da bo Moskva "gotovo čutila" posledice, ter poudaril, da tarča ruskih raket niso samo mesta, vasi ali ljudje. "Njihova tarča je človeštvo in temelji celotne evropske civilizacije," je poudaril.

Moskva in okolica, ki sta od meje z Ukrajino oddaljeni približno 500 kilometrov, sta bili letos že večkrat tarči napadov ukrajinskih dronov.

Na Krimu že drugi napad z brezpilotnimi letalniki v treh dneh

Z okupiranega Krimskega polotoka poročajo o napadu ukrajinskega brezpilotnega letala na skladišče streliva, pri tem pa so ruske sile sestrelile ali elektronsko onesposobile 11 brezpilotnih letal nad polotokom, ki si ga je Rusija nezakonito priključila leta 2014.

Za zdaj ni jasno, ali je skladišče streliva neposredno zadel dron ali so ga poškodovali njegovi padajoči ostanki. Proruski guverner Krima Sergej Aksjonov je povedal, da je bila na območju poškodovana stanovanjska zgradba, zaradi varnosti pa je prekinjen cestni in železniški promet.

To je bil drugi tovrstni napad v zadnjih treh dneh na Krimu, potem ko je v soboto brezpilotno letalo povzročilo eksplozijo v skladišču streliva v osrednjem delu polotoka, zaradi česar so oblasti evakuirale ljudi v bližini in za kratek čas ustavile cestni promet na mostu, ki povezuje polotok z Rusijo.

Rusija znova uničila skladišče žita v Odesi

Ruske sile so v nočnem napadu z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo blizu ukrajinskega mesta Odesa ob Črnem morju uničile skladišče za žito, je na družbenem omrežju Telegram sporočilo južno poveljstvo ukrajinske vojske.

Kot je poročala ukrajinska vojska, je napad z droni iranske izdelave šahed-136 na pristaniško infrastrukturo trajal skoraj štiri ure in da so bili v napadu poškodovani tudi rezervoarji za skladiščenje drugih vrst tovora. Tri drone je sestrelila ukrajinska protiletalska obramba. Po prvih podatkih so bili ranjeni štirje pristaniški delavci.

Rusija je napade na območju regije Odesa okrepila, odkar se je pred tednom dni odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja. V tem obdobju je po navedbah ukrajinske strani v napadih na skladišča uničila že več kot 60.000 ton žita. Po odstopu iz sporazuma pa je Moskva sporočila, da bo ladje, ki bodo plule proti ukrajinskim pristaniščem, od koder izvažajo žito, obravnavala kot vojaške tarče.

Zahodne države so bile kritične do odločitve Rusije. Moskvo so pozvale, naj v izogib poslabšanja svetovne prehranske varnosti odločitev spremeni in nadaljuje sodelovanje pri sporazumu. Tega sta Kijev in Moskva ob posredovanju Združenih narodov in Turčije sklenili julija lani in ga trikrat podaljšali.

Moskva za novo podaljšanje zahteva odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil.

Putin zvišal najvišjo starost za vpoklic rezervistov

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon o zvišanju najvišje starosti za vpoklic vojaških rezervistov. Z zakonom se je tako starostna meja vsem zvišala za pet let, je razvidno iz današnje objave na spletnem portalu ruske vlade.

Vojaki bodo lahko v službo vpoklicani do 55. leta starosti, častniki do 60., višji častniki do 65. in generali do 70. leta starosti.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je že lani nakazal, da bi lahko prišlo do sprememb na tem področju. Takrat so v Moskvi razmišljali o dvigu tako najnižje kot najvišje starosti nabornikov, s čimer bi po nekaterih ocenah število pripadnikov ruskih oboroženih sil s sedanjih 1,15 milijona dvignili na 1,5 milijona.

Zaradi vojne v Ukrajini je Putin jeseni odredil delno vojaško mobilizacijo, s katero je vpoklical 300.000 rezervistov. Mobilizacija je sicer razkrila resne pomanjkljivosti v ruski vojski, številni Rusi pa so se vojaški službi izognili z begom v tujino. Moskva odtlej zanika možnost nove mobilizacije.