V ponedeljkovih eksplozijah na mostu sta bila ubita dva civilista, del mostu pa je bil zaprt za promet, potem ko je po podobnih napadih oktobra komaj postal znova polno operativen.

Zelenski je dejal, da most “ni zgolj logistična cesta". "To je pot, ki se uporablja za hranjenje vojne s strelivom, in to poteka na dnevni ravni. In militarizira Krimski polotok," je povedal Zelenski na varnostni konferenci v Aspnu v ZDA prek videopovezave.

"Za nas je to, razumljivo, sovražnikov objekt, zgrajen zunaj mednarodnih zakonov in ustreznih meril. Zato je logično, da je to za nas tarča. In tarčo, ki prinaša vojno, ne mir, je treba nevtralizirati," je dejal ukrajinski predsednik.

Ukrajina je ponedeljkov napad na most, ki ga je Rusija zgradila leta 2018, pozdravila, niso pa oblasti neposredno prevzele odgovornosti zanj. Moskva je za napad okrivila Kijev.

Napad ukrajinskega letalnika v skladišču streliva

Proruski guverner polotoka Sergej Aksjonov pa je sporočil, da je po današnjem napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika na Krim odjeknila eksplozija v skladišču streliva okrožju Krasnogvardejsk v osrednjem delu Krima. Z območja blizu kraja eksplozije so evakuirali ljudi in ustavili železniški promet. Žrtev naj ne bi bilo.

"Da bi zmanjšali tveganje, smo sprejeli tudi odločitev o ustavitvi železniškega prometa na krimskih železnicah," je še pojasnil. Pozneje so začasno ustavili tudi cestni promet čez krimski most, ki polotok povezuje z rusko pokrajino Krasnodar, a je ta medtem že stekel naprej.

Kasneje so tudi znova zagnali železniški promet.

Agenciji AFP pa je neimenovani vir iz ukrajinske vojske potrdil, da za napadom stoji ukrajinska vojska.

Ukrajinski napadi na Krim so se v zadnjih tednih okrepili. Na začetku tedna sta v napadu na omenjeni most umrla dva človeka. Zatem je na enem tamkajšnjih vojaških vadišč izbruhnil požar, zaradi katerega so evakuirali več kot 2000 civilistov.

Ruski mediji so takrat poročali o eksplozijah, Kijev pa je trdil, da je na polotoku uspešno izvedel operacijo. V četrtek so proruske oblasti sporočile, da je bila v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na eno od naselij na severozahodu polotoka ubita najstnica.

Medtem je Vjačeslav Gladkov, guverner ruske regije Belgorod ob meji z Ukrajino, sporočil, da je Ukrajina s kasetnim strelivom, ki so ga Kijevu pred kratkim priskrbele ZDA, zadela tamkajšnjo vas Žuravlevka. Po njegovih besedah so ukrajinske sile na vas izstrelile 21 topniških in tri kasetne izstrelke.

Žrtev ali materialne škode naj ne bi bilo. Ukrajinske sile naj bi sicer napadle 13 vasi v pokrajini. V treh od njih so bili poškodovani hiše in električni vod.

Blizu bojne linije ubit ruski novinar

Z ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je bil blizu bojne linije v ukrajinski jugovzhodni pokrajini Zaporožje v obstreljevanju ubit vojni dopisnik za rusko poročevalsko agencijo RIA, še trije ruski novinarji pa so bili ranjeni.

Ranjeni so bili fotoreporter, ki je delal za Ria Novosti, ter dva novinarja ruskega dnevnika Izvestija, ki je naklonjen Kremlju. Po navedbah Moskve so bili ranjeni blizu vasi Pjatjatki južno od Zaporožja. Sedaj so v stabilnem stanju v bolnišnici v ukrajinskem mestu Melitopol, ki je pod nadzorom ruskih sil.

Moskva je za smrt novinarja obsodila Zahod in Kijev. Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo ta "gnusen, naklepen zločin", ki so ga zagrešile zahodne sile in Kijev. Obljubilo je kaznovanje odgovornih ter poudarilo, da so odgovorni tudi "tisti, ki so svojim varovancem v Kijevu dali to orožje". S tem so mislili na ZDA, ki so kasetno strelivo kljub njegovi spornosti nedavno dobavile Ukrajini.

Ministrstvo je še sporočilo, da so novinarji zbirali podatke o tem, kako ukrajinske sile uporabljajo kasetno strelivo v napadih v regiji Zaporožje.

V ruskih napadih v pokrajini Doneck več mrtvih

V ruskem obstreljevanju vasi blizu mesta Doneck na vzhodu Ukrajine pa je bilo v petek zvečer ubitih šest ljudi, ranjenih pa pet, je sporočil vodja regionalne ukrajinske vojaške uprave Pavlo Kirilenko. Iz urada ukrajinskega državnega tožilca so sporočili, da so odprli preiskavo zaradi vojnega zločina.

Varšava zaradi Putinovih obtožb o ozemeljskih težnjah poklicala ruskega veleposlanika

Poljsko zunanje ministrstvo pa je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v državi, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v petek Varšavo obtožil, da ima ozemeljske težnje v Ukrajini, je sporočil namestnik poljskega ministra za zunanje zadeve Pawel Jablonski.

Putin je v petek na seji ruskega varnostnega sveta dejal, da si Varšava verjetno prizadeva ustanoviti koalicijo pod okriljem Nata in se neposredno pridružiti konfliktu v Ukrajini, kjer si želi "odtrgati večji kos zase" in "obnoviti svoje zgodovinsko ozemlje – današnjo zahodno Ukrajino". Ob tem je dodal, da je s pomočjo Sovjetske zveze in Stalina Poljska dobila "pomembna ozemlja na zahodu, nemške dežele".

Jablonski je sporočil, da je poljsko zunanje ministrstvo ruskega veleposlanika v državi Sergeja Andrejeva poklicalo na nujen pogovor zaradi "provokativnih izjav Putina" in "drugih neprijaznih dejanj Rusije proti Poljski in njenim zaveznicam".

Pojasnil je, da je bil sestanek kratek in da so veleposlaniku dejali, da so "tovrstni psevdozgodovinski argumenti" poskusi pranja krivde vojnega zločinca Stalina drugega zločinca Putina in poskus "izzivanja eskalacije". "Absolutno obsojamo takšne poskuse revizije zgodovine, obsojamo poskuse uporabe te revizije zgodovine tudi za propagandne dejavnosti, za hibridno vojno," je dejal Jablonski. Dodal je, da je v pogovoru poudaril, da so "meje med državama nedotakljive in da Poljska nasprotuje vsem poskusom njihovega spreminjanja".