Dokument so sprejeli ob robu srečanja obrambnih ministrov Nata, podrobnosti pa naj bi razkrili v petek, ko ga bodo uradno potrdili ministri.

"Več kot 99 odstotkov vse vojaške podpore Ukrajini zagotavljajo zaveznice Nata. Zato je smiselno, da Nato prevzame večjo vlogo pri teh prizadevanjih," je dejal Stoltenberg.

Stoltenberg je zaveznice Nata tudi pozval, naj sprejmejo dolgoročno finančno zavezo v vrednosti 40 milijard evrov na leto, ki bi si ga članice pravično razdelile. Prepričan je, da se bo z verodostojno dolgoročno zavezo Moskvi pokazalo, da ne bo zmagala le s čakanjem.

Cilj Nata v tem kontekstu je zmanjšati zamude pri zagotavljanju pomoči Ukrajini, ki potrebuje "predvidljivost, dolgoročno zavezanost in večjo odgovornost", je poudaril Stoltenberg.

Načrtu je sprva nasprotovala Madžarska, a sta se generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in madžarski premier Viktor Orban v sredo dogovorila, da Budimpešta ne bo blokirala načrta, v skladu s katerim bi imel Nato vodilno vlogo pri usklajevanju podpore Ukrajini, a v njem tudi ne bo sodelovala.

Stoltenberg tako pričakuje, da bodo obrambni ministri na zasedanju v Bruslju, zadnjem pred julijskim vrhom v Washingtonu, potrdili načrt. Med drugim preučujejo možnost, da bi pod okrilje Nata prešla tudi kontaktna skupina za podporo Ukrajini, znana pod imenom Ramstein, ki jo trenutno vodijo ZDA.

"Nemčija je naredila veliko"

Tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob prihodu na srečanje poudaril pomen nadaljnje vojaške podpore Ukrajini, zlasti ključna pri tem pa je po njegovem mnenju dobava sistemov zračne obrambe. Pri tem je kot težavo navedel čas, ki ga potrebujejo za dostavo sistemov Patriot. Nemčija je "naredila veliko, drugi pa bi morda lahko naredili več", je opozoril.

Kanadski obrambni minister Bill Blair pa je napovedal, da bo njegova država Ukrajini dobavila rakete, strelivo za osebno orožje in daljinsko vodene nosilce orožja za vojaška vozila. Kanada bo ta teden tudi začela dostavljati Ukrajini novo pošiljko 50 oklepnih vozil, je dodal.

Boj proti ruskim vohunom

Članice Nata bodo odločneje ukrepale proti delovanju ruskih vohunov v članicah zavezništva, je še pred srečanjem v Bruslju dejal Stoltenberg.

Po besedah generalnega sekretarja Nata so članice zavezništva pripravljene sprejeti strožje ukrepe proti ruskim vohunom v državah zavezništva kot odgovor na kampanjo sovražnih dejavnosti Moskve, ki vključuje sabotaže in kibernetske napade.

"Videli smo več primerov sabotaž, poskusov požigov, kibernetskih napadov, dezinformacij," je pred srečanjem obrambnih ministrov Nata v Bruslju dejal Stoltenberg in dodal, da bodo ministri obravnavali tudi "rusko kampanjo sovražnih dejavnosti proti zaveznicam Nata".

Na srečanju, ki se ga udeležuje tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, bodo po njegovih besedah razpravljali o možnostih za odziv Nata na rusko grožnjo, vključno z zaščito kritične pomorske in kibernetske infrastrukture, ter o "strožjih omejitvah za rusko obveščevalno osebje v državah zavezništva".

V zadnjih tednih je več držav, med njimi Poljska, Nemčija, Velika Britanija in Češka, poročalo o incidentih, ki naj bi bili povezani z delovanjem Rusije.

Poljska in Latvija v prvih linijah

Konec maja so poljske varnostne službe aretirale moškega, za katerega sumijo, da je poskušal pridobiti fotografije vojaških vozil, ki so prečkala mejo z Ukrajino, ter tri moške, obtožene požiga po ukazu ruske obveščevalne službe.

Poljska zatrjuje, da je zaradi svoje vloge vozlišča za vojaške in druge dobave Ukrajini tarča ruskih vohunov, ki poskušajo zbirati informacije o podpori prizadevanjem Kijeva v boju proti ruski vojski in sodelujejo pri sabotažah.

Latvijski obrambni minister Andris Spruds je Rusijo obtožil, da vodi "hibridno vojno" proti Natu.

"Temu smo priča v Latviji, pa tudi po vseh državah Nata vidimo take potencialne incidente," je dejal na srečanju v Bruslju. "Imamo opravka z agresorsko državo, ki je spodkopala mednarodni red, ki temelji na pravilih. Njene dejavnosti niso presenečenje," je še dodal.

Po besedah Sprudsa so ruski napadi še posebej prizadeli Latvijo zaradi njene geografske bližine Rusiji. "Latvija je seveda v prvi liniji in že nekaj časa se spopadamo s hibridnimi napadi, kibernetskimi napadi, orožjem nezakonitih migracij," je pojasnil.

V času naraščajočih napetosti z Rusijo so države Nata izgnale na stotine domnevnih ruskih vohunov, Moskva pa je v odgovor sprejela recipročne ukrepe.