"Menim, da je šok za Rusijo kar velik – da je šel Prigožin tako daleč in se obrnil proti svojemu gospodarju, ki ga je postavil na ta položaj, brez dvoma vznemirja številne, ne samo v Rusiji, ampak tudi po svetu," je za TV Dnevnik povedal obramboslovec Vladimir Prebilič.

Prebilič meni, da Prigožin izkorišča dve priložnosti – prva je, da je ruska vojska sorazmerno šibka, na drugi strani pa, da med prebivalstvom Rusije ni prav velikega odobravanja za operacijo, ki se izvaja v Ukrajini. "Če ne bo dobil neke širše podpore v Rusiji, mislim, da je Prigožinova operacija obsojena na neuspeh. Ne smemo pa pozabiti, da imamo pred očmi še vedno morilca in velikega nasprotnika mednarodnega prava ter velikega zagovornika, da bi morala biti vojna v Ukrajini še bistveno bolj krvava, kot je danes."

Dogajanje v Rusiji je presenetilo tudi Zahod, ki se s skupino Wagner ukvarja že nekaj časa, ne samo v Siriji, ampak tudi v Afriki, kjer je bilo posredovanje Wagnerja skorajda usodno tudi za posebno misijo EU-ja v Maliju, pa pravi Andrej Benedejčič, državni sekretar za nacionalno varnost in nekdanji slovenski veleposlanik v Moskvi.

"Zahod je zelo previden. Navsezadnje je tudi Prigožin do še pred kratkim napovedoval, da ne bo več jemal za ujetnike ukrajinskih vojakov, da bodo ustreljeni, zdaj pa nenadoma razlaga, da je bil celoten napad na Ukrajino ena velika zmota. Tako da če je najprej kazalo, da si v bistvu želi, da bi Moskva učinkoviteje vodila operacijo proti Ukrajini, zdaj ni jasno, ali si dejansko želi, da bi prišlo do nekakšnega mirnega sporazuma, dogovora z Ukrajino, kar je tudi že nekako omenjal pred nekaj dnevi," pravi Benedejčič.

"Kar zadeva skupino Wagner, je treba vedeti, da jo sestavljajo nekdanji vojaki, tudi pripadniki specialnih sil ruske vojske. Tu je Dmitrij Utkin, ki se je do tega, ko je Prigožin povedal, da je povezan z Wagnerjem, imel za dejanskega ustanovitelja te skupine. In on je bil obveščevalec ruske vojaške obveščevalne službe," razlaga državni sekretar.

"Utkin se je nekaj časa imel za nekakšnega neonacista, dejansko pa je bil vedno rodnover, se pravi pripadnik neopoganskega slovanskega gibanja v Rusiji, ki je svoj čas služil tudi v t. i. Slovanskem korpusu, ki pa je bil leta 2013 razformiran v skladu z 259. členom kazenskega zakonika Rusije, ki v bistvu prepoveduje najemništvo. Tako imamo opravka z organizacijo, ki je precej nacionalistična – to se vidi tudi iz njenega emblema, ki ga Prigožin ponosno nosi na rokavu in na katerem piše Kri, čast, domovina in pogum.

"V tem smislu ruski vojaki nanje ne gledajo kot na neke tujce, ampak na neko elito znotraj ruskih oboroženih sil. In zato se mi zdi pomenljivo, da ta pohod na Moskvo poteka neverjetno hitro. Kje so ruske zračne sile? Kako to, da ni odpora? Mislim, da nas čaka nekaj zelo zanimivih ur," je napovedal Benedejčič le uro pred tem, ko je Prigožin ukazal vrnitev enot.

Ob tem je še poudaril, da je zgodovinsko gledano v Rusiji mogoče zavzeti oblast z razmeroma majhnimi silami, kar so izkoristili tudi boljševiki, ki so prišli na oblast po tem, ko je na njihovo stran prestopilo osem t. i. latvijskih polkov.

Nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner sicer meni, da Putin še obvladuje vojsko. "Obrambno-varnostne strukture so globoko vpete v sistem, ki ga je vzpostavljal Putin sam, in so od njega tudi zelo odvisne. Vse te strukture obdaja strah, da bo ob morebitnih radikalnih spremembah sledila lustracija, ki je v Rusiji oz. Sovjetski zvezi že znana," je povedal za TV Slovenija.

Šteiner za dogajanje v Rusiji ne želi uporabljati termina "državni udar", ampak meni, da gre bolj za upor med strukturami, ki so povezane z ukrajinsko vojno. "Verjetno bo eskaliral v spopad med regularnimi silami in plačanci. Putin v svojih odzivih do zdaj vodje Wagnerja skoraj ni omenjal. Prigožin je svojo nejevoljo izražal proti načelniku generalštaba (Valeriju Gerasimovu) in obrambnemu ministru (Sergeju Šojguju)," je izpostavil. "Gre za spopad, kdo bo več plačal za udeležbo v vojni. Plačevanje wagnerjevcev je lahko ob tem tudi zelo moteče za poklicne in obvezne pripadnike ruske vojske na ukrajinskih bojiščih."

Ob tem je sicer že takoj v začetku dodal, da ne verjame, da bi wagnerjevci lahko dosegli Moskvo, saj da je na 1000 kilometrov dolgi poti od Rostova do prestolnice najmanj 30 ovir.

Prebilič pa izpostavlja, da zgodovinsko notranja vojaška razklanost ni nič novega. "Dejansko sta tu dve formaciji – ruska vojska na eni in plačanci na drugi strani. Kar nekaj takšnih podobnih situacij smo imeli v zgodovini – vsi se boste spomnili rimskega imperija ali pa tudi v nacistični Nemčiji Wafen-SS in SS-enote proti Wehrmachtu. Gre seveda za to, da oba tabora težko sobivata skupaj, gre za elitizem in skrajni nacionalizem na eni strani in vojsko, ki deluje po drugih logikah in načinih organiziranja. Če tu ne bo notranje dezintegracije, je nujno treba ta element eliminirati, sicer se lahko začne konec obstoja režima, kot ga poznamo danes," je povedal.

"Če bo udar trajal dalj časa, potem to pomeni konec za Putina. Mislim, da je v taki državi, na način vodenja, kot ga vidimo v Ruski federaciji, prostor samo za enega gospodarja, nikakor za dva," je sklenil Prebilič.