Prizor iz Mariupolja. Foto: EPA
Prizor iz Mariupolja. Foto: EPA

Rusija je taktiko stradanja načrtno uporabljala med 85-dnevnim obleganjem ukrajinskega mesta Mariupolj leta 2022, kar je vojni zločin, po poročanju Guardiana piše v analizi, predani ICC-ju.

Poročilo trdi, da so Rusija in njeni voditelji nameravali ubiti in prizadeti veliko civilistov.

Po neuradnih podatkih je bilo med obkoljevanjem in zasedbo Mariupolja na začetku vojne v Ukrajini ubitih 22.000 ljudi. Civilisti so ostali brez vode, plina ali elektrike v nekaj dneh po začetku obleganja, medtem ko je temperatura padla pod minus 10 stopinj Celzija.

Catriona Murdoch, partnerica v Global Rights Compliance, je dejala, da so ugotovili štiri stopnje ruskega napada, začenši z "napadi na civilno infrastrukturo, prekinitev ogrevanja in dobave elektrike in vode". Nato so preprečili in celo napadali humanitarne evakuacije in onemogočali dobavo pomoči, je dejala.

V tretji fazi so ruske sile napadle ključno infrastrukturo, terorizirale civiliste in bombardirale točke s pomočjo in vodo, je dejala. V četrti fazi pa je Rusija po njenih besedah s strateškimi napadi uničila oziroma zasedla preostalo infrastrukturo.

Murdoch je spomnila, da je Rusija nameravala zasesti mesto brez milosti za civilno prebivalstvo. V mestu je ob začetku vojne živelo 450.000 ljudi.

Poročilo pravi, da je bilo v obleganju uničenih ali poškodovanih 90 odstotkov zdravstvenih poslopij in domov. Tarče bombardiranja so bile tudi točke za razdeljevanje hrane in evakuacijske poti.

Murdoch je poudarila, da sta "kriva" ruski predsednik Vladimir Putin in vodstvo ruske vojske.

Guardian piše, da ICC sicer sprejema poročila tretjih strani, ni pa nujno, da bo tudi ukrepal. Stradanje in onemogočanje nujnih potrebščin za življenje civilistov veljata za vojni zločin, a gre za razmeroma novo področje mednarodnega prava. Do zdaj ni bil zaradi tega še nihče preganjan.

Glavni tožilec ICC-ja Karim Khan je prejšnji mesec sodišče pozval k izdaji nalogov za aretacijo za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta, tudi zaradi obtožb o namerni prisili k stradanju Palestincev v Gazi.