Po odločitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina pred tednom dni, da razglasi delno mobilizacijo in za vojno v Ukrajini vpokliče 300.000 rezervistov, so Rusi začeli množično bežati iz države, tudi v članice Evropske unije.

Po navedbah Agencije za zunanje meje Evropske unije (Frontex) je v preteklem tednu v EU vstopilo skoraj 66.000 ruskih državljanov, kar je več kot 30 odstotkov več v primerjavi s prejšnjim tednom. Večina jih je prispela na Finsko in v Estonijo. Samo v zadnjih štirih dneh je na Finsko prispelo 30.000 ruskih državljanov.

Kot je še sporočil Frontex, ima večina ruskih državljanov, ki so prišli v EU, dovoljenje za bivanje, vizum ali pa dvojno državljanstvo. V prihodnje Frontex pričakuje porast nezakonitih prihodov ruskih državljanov, če se bo Rusija odločila zapreti svoje meje, da bi ljudem preprečila beg iz države.

Bruselj s smernicami za sprejem Rusov

Evropska komisija pripravlja smernice glede sprejemanja ruskih državljanov, ki po razglasitvi delne mobilizacije v Rusiji bežijo iz države. Medtem Kazahstan obljublja varnost ruskim državljanom, ki bi tja prebežali iz tega razloga.

Komisijo so države članice k pripravi posodobitve smernic glede obravnave prošenj za azil pozvale na ponedeljkovem srečanju stalnih predstavnikov pri EU-ju v okviru mehanizma za odzivanje na krizne razmere (IPCR), je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper. Dodala je, da je bilo na sestanku veliko podpore za usklajen in skupen pristop.

Po njenih besedah zdaj komisija proučuje, kaj je treba storiti. Smernice pa bo pripravila v sodelovanju z državami članicami in pristojnimi agencijami EU-ja.

Poudarila je sicer, da pravni okvir za obravnavo prošenj za azil že obstaja. Ta predvideva, da morajo pristojne oblasti držav članic obravnavati vsako prošnjo posebej. "Vendar pa zelo dobro poznamo okoliščine. Članice morajo biti zelo pozorne tudi na geopolitične razmere in varnostne skrbi," je opozorila tiskovna predstavnica komisije.

V Bruslju predvidevajo, da so razmere na mejah med EU-jem in Rusijo dokaj mirne in stabilne, rahlo povečanje prihodov ruskih državljanov zaznavajo le na Finskem, je na novinarski konferenci v Bruslju povedala Anitta Hipper. Dodala je, da so v stiku s prizadetimi državami članicami in agencijami EU-ja, ki so na terenu.

Države članice so sicer po neuradnih informacijah še vedno močno razdeljene glede sprejemanja ruskih državljanov. Temu nasprotujejo predvsem baltske države in Poljska.

Kazahstan obljublja varnost Rusom, ki bi pribežali pred mobilizacijo

Kazahstan bo zagotovil varnost in oskrbo Rusov, ki bežijo v to državo, da bi se izognili vojaški mobilizaciji v Rusiji, je dejal kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev, ki je znova obsodil napad Rusije na Ukrajino.

"V zadnjih dneh k nam iz Rusije prihaja veliko ljudi. Večina jih je prisiljena oditi zaradi brezizhodnega položaja," je dejal kazahstanski predsednik.

"Poskrbeti moramo zanje in jim zagotoviti varnost," je dodal Tokajev, sicer zaveznik Moskve, ki pa se je po ruski ofenzivi v Ukrajini oddaljil od Kremlja, poroča AFP.

Medtem ko v štirih ukrajinskih regijah, ki so delno ali v celoti pod nadzorom ruskih sil, potekajo referendumi o priključitvi Rusiji, je kazahstanski predsednik znova pozval k spoštovanju ozemeljske celovitosti Ukrajine. "Ozemeljska celovitost države mora biti neodtujljiva, to je ključno načelo," je opozoril.

Napad na Ukrajino je med nekaterimi Kazahstanci vzbudil strah, da bi tudi njihova država lahko postala tarča ruskih ambicij, zlasti zaradi dolge meje z Rusijo in velike etnične ruske manjšine.

"V naši neposredni bližini poteka velika vojna. Tega ne smemo pozabiti in moramo najprej misliti na svojo varnost," je dodal Tokajev.

Po podatkih kazahstanskega notranjega ministrstva je od 21. septembra, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil delno mobilizacijo, v državo vstopilo približno 98.000 ruskih državljanov, zapustilo pa jo je nekaj več kot 64.000, poročanje ruske tiskovne agencije RIA Novosti povzema AFP.

Gruzija priljubljeno pribežališče Rusov

Število Rusov, ki prihajajo v Gruzijo, se je skoraj podvojilo, odkar je Putin napovedal delno mobilizacijo, so sporočile oblasti v Tbilisiju. "Pred štirimi ali petimi dnevi jih je v Gruzijo prišlo od 5000 do 6000. Ta številka je narasla na 10.000 na dan," je novinarjem povedal gruzijski notranji minister Vahtang Gomelauri.

Notranje ministrstvo v eni od gruzijskih regij, ki mejijo na Rusijo, je sporočilo, da na rusko-gruzijski meji na vstop v Gruzijo čaka približno 5500 avtomobilov.

Gruzija, kjer Rusi lahko brez vizuma bivajo eno leto, je že od začetka ruske invazije v Ukrajini konec februarja priljubljen cilj ruskih državljanov. V prvih štirih mesecih vojne se je po podatkih gruzijskega statističnega urada v Gruzijo zateklo skoraj 50.000 Rusov. V Armenijo, kjer prav tako ne potrebujejo vizumov, je v tem obdobju prišlo 40.000 Rusov.

"Če bi napadli Rusijo, bi se borili"

O begu Rusov poročajo tudi iz Mongolije, kamor je prek severne meje pribežalo že več tisoč ruskih državljanov, da bi se izognili vpoklicu za vojno v Ukrajini. Na ruski strani meje je množica čakala več ur za vstop v Mongolijo.

"Moja država je začela delno mobilizacijo, kar po mojem mnenju negativno vpliva na družbo," je dejal eden izmed čakajočih in povedal, da je na ruski strani meje čakal približno 16 ur.

Kot je povedal Suren Bat-Tur, lastnik prenočiš v prestolnici Ulan Bator, kjer običajno prenočujejo popotniki, so polno zasedeni z ruskimi gosti, ki jih morajo zdaj tudi zavračati.

"Želel sem jim pomagati in bilo je zelo težko," je dejal Bat-Tur. "Zdaj iščejo delo v gradbeništvu ali kmetijstvu, da imajo kaj početi, medtem ko so tukaj," je še dodal.

40-letni Aleksej, ki sicer dela v gradbeništvu, je povedal, da bo v Mongoliji ostal, dokler se razmere v Rusiji ne izboljšajo. "Ni nas strah, ampak zakaj se moramo boriti v Ukrajini, zakaj?" se je vprašal. "Če bi druge države napadle Rusijo, bi se borili za svojo državo. Toda zakaj gremo v Ukrajino? Za kaj?"

Čeprav so v Mongoliji prebivalci protestirali proti ruski vojni v Ukrajini, pa je država, ki je za uvoz nafte in plina popolnoma odvisna od Rusije, ohranila nevtralno držo.

Mongolija si veliko obeta tudi od napovedane gradnje plinovoda Moč Sibirije 2 iz Rusije do Kitajske, ki bo predvidoma potekal čez njeno ozemlje.

Ta mesec se je mongolski predsednik Ukhnaa Khurelsukh srečal s Putinom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom v Samarkandu v Uzbekistanu, kjer so govorili o načrtovanem plinovodu, ki naj bi ga začeli graditi v roku dveh let.

Nezadovoljstvo zaradi mobilizacije

V Rusiji medtem narašča nezadovoljstvo zaradi številnih napak pri delni mobilizaciji. Kot je v poročilu opozoril Institute for the Study of War (ISW) s sedežem v Washingtonu, oblasti v Moskvi niso le pred izzivom, da za vojno v Ukrajini v čim krajšem času vpokličejo čim več moških, temveč morajo tudi pomiriti prestrašeno in jezno prebivalstvo.

Med ljudmi namreč krožijo govorice o vpoklicu moških, ki nikoli niso služili v vojski ali so prestari za boj, ter o slabem ravnanju z mobiliziranimi rezervisti. Javnost je za te napake izvedela od družin moških, ki so jih te napake prizadele. Po navedbah ISW-ja skuša Kremelj razmere umiriti s poročanjem o odpustu tistih, ki so jih v vojsko vpoklicali po pomoti.

Inštitut še ocenjuje, da bi Moskva s pripisovanjem napak pri mobilizaciji tamkajšnjim oblastem lahko spodkopala integriteto svojega upravnega aparata. Poleg tega so zadnje dni v več krajih po Rusiji potekali tudi protesti proti mobilizaciji.