"Glede ukrajinske krize je Kitajska vedno stala na strani miru, njeno temeljno stališče pa je spodbujanje mirovnih pogovorov," je dejal Ši. Ob tem je dodal, da Kitajska krize ne bo izkoriščala za dobiček. "Pri reševanju jedrskega vprašanja morajo vse vpletene strani ostati mirne in zadržane, se resnično osredotočiti na prihodnost in svojo usodo in usodo vsega človeštva ter skupaj obvladovati in nadzorovati krizo," je dodal.

V Pekingu so ob tem napovedali, da bodo v Ukrajino poslali delegacijo, da bi našla "politično rešitev" konflikta. "Kitajska stran bo poslala posebnega predstavnika kitajske vlade za evrazijske zadeve, ki bo obiskal Ukrajino in druge države ter z vsemi stranmi opravil poglobljen pogovor o politični rešitvi ukrajinske krize," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.

"Imel sem dolg in pomenljiv telefonski pogovor s predsednikom Ši Džinpingom," je na Twitterju zapisal Zelenski. "Verjamem, da bosta ta klic in imenovanje ukrajinskega veleposlanika na Kitajskem dala močen zagon razvoju naših dvostranskih odnosov."

Voditelja sta se pogovarjala skoraj eno uro. To je bil prvi pogovor Šija in Zelenskega od začetka ruske invazije februarja lani. Peking glede vojne v Ukrajini ohranja nevtralno držo, Ši pa ruske invazije doslej še ni obsodil.

Iz danes objavljenega odloka je razvidno, da je Zelenski imenoval novega veleposlanika v Pekingu. Stolček, ki je sameval od februarja 2021, bo zasedel 57-letni Pavlo Rjabikin, ki je pred tem vodil ukrajinsko ministrstvo za strateško industrijo.

Moskva: Kijev spodkopava mirovna pogajanja

Februarja je Kitajska predstavila mirovni načrt za rešitev vojne v Ukrajini, v katerem je v 12 točkah med drugim pozvala k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvarila pred uporabo jedrskega orožja. Načrt je sprožil kritičen odziv z Zahoda na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga pa Peking ni verodostojen za posredovanje v vojni, ker ruske invazije ni obsodil.

Medtem so iz Moskve po pogovoru sporočili, da Kijev spodkopava vse poskuse za vzpostavitev miru v Ukrajini. "Ukrajinske oblasti in njihovi zahodni nadzorniki so že pokazali, da so sposobni pokvariti vse mirovne pobude," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo in pri tem spomnilo na pripravljenost kitajske strani za vzpostavitev pogajalskega procesa.

Po navedbah Pekinga je iniciativa za današnji telefonski pogovor med Šijem in Zelenskim prišla iz Kijeva.

Ukrajina v Bahmutu za visoko ceno brani vsako ulico posebej

V Bahmutu na vzhodu Ukrajine, kjer spopadi potekajo že deset mesecev, pa še kar ni videti konca prelivanju krvi. Razmere so resnično težke, je dejal poveljnik ukrajinskih sil za posebne operacije Viktor Horenko, ki je obiskal vojake v mestu. Čeprav je ruskih vojakov več, ukrajinske sile vedo, kako ravnati, je ocenil Horenko in dodal, da jim s ciljanjem na ključne položaje ruskih sil uspeva preprečevati prevzem mesta.

Rusko obrambno ministrstvo in ruska najemniška vojaška skupina Wagner sporočata, da nadzorujeta približno 80 odstotkov mesta, ki je nekoč štelo 70.000 prebivalcev, danes pa je v veliki meri uničeno.

Ukrajina se Bahmutu, ki je tarča napadov od lanskega poznega poletja, ne želi odreči, da bi preprečila prodor ruskih sil globlje v notranjost države. Mesto je namreč glavni del obrambne črte med Bahmutom in Siverskom, ki jo je ukrajinska vojska vzpostavila po ruskem zavzetju Severodonecka in Lisičanska.

Če bi mesto v celoti padlo v ruske roke, bi se s tem za ruske sile odprla pot do večjih mest Slovjansk in Kramatorsk, bliže na dosegu bi jim bilo tako tudi načrtovano zavzetje celotne regije Doneck.

Francoska tiskovna agencija AFP z obiska v mestu poroča, da Ukrajina v Bahmutu za visoko ceno brani vsako ulico posebej. A ob tem navaja besede namestnika poveljnika tamkajšnjega bataljona, da s tem drugim enotam ukrajinske vojske dajejo čas za pripravo na protinapad.

Po navedbah britanskih obveščevalnih služb se ukrajinske sile zdaj bojujejo zlasti za ohranitev nadzora nad pomembno dobavno potjo.

Zelenski: Napad na muzej je barbarsko dejanje

Zelenski se je medtem v torek odzval na raketni napad ruske vojske na zgodovinski muzej v Kupjansku na severovzhodu Ukrajine, v katerem sta po zadnjih podatkih umrla dva človeka, deset je bilo ranjenih. Napad je označil za barbarsko dejanje in dodal, da poskuša Rusija izbrisati ukrajinsko zgodovino in kulturo.

V videonagovoru je še navedel, da je Rusija doslej skupno uničila več kot 60 ukrajinskih muzejev in galerij.

Ukrajinska vojska je nadzor nad mestom Kupjansk, ključnim železniškim vozliščem na severovzhodu Ukrajine, vnovič prevzela septembra lani. Ko so se letos okrepile bojazni, da bi lahko ruska vojska mesto spet osvojila, je Ukrajina na začetku marca odredila evakuacijo ranljivih prebivalcev.

Zelenski opozarja na rusko jedrsko izsiljevanje

Rusija jedrske elektrarne uporablja za izsiljevanje Ukrajine in sveta, je danes ob 37. obletnici jedrske nesreče v Černobilu dejal Zelenski. "Pred 37 leti je nesreča v jedrski elektrarni Černobil pustila velikansko brazgotino na vsem svetu," je Zelenski zapisal na Telegramu. Po njegovih besedah Rusija lani ni le napadla te elektrarne, temveč je svet tudi izpostavila nevarnosti nove jedrske nesreče.

"Narediti moramo vse, da teroristični državi preprečimo uporabo jedrskih elektrarn za izsiljevanje Ukrajine in sveta," je dodal.

Aprila 1986 je eksplodiral reaktor v takrat še sovjetski jedrski elektratni v Černobilu, ki leži približno sto kilometrov severno od Kijeva. Dogodek velja za največjo jedrsko nesrečo v času civilne uporabe jedrske energije. Radioaktivno onesnažena območja okoli reaktorja so zaprli.

V nesreči je umrlo ali bilo ranjenih več tisoč ljudi, več 10.000 pa se jih je moralo preseliti. Sčasoma so iz 30-kilometrskega območja okoli elektrarne skupno evakuirali približno 350.000 ljudi. Izključitveno območje danes ostaja nenaseljeno, z izjemo nekaterih starejših prebivalcev, ki so se tja vrnili kljub uradni prepovedi.

Ruska vojska je februarja lani že prvi dan napada na Ukrajino zavzela Černobil in tam ostala več tednov. Po navedbah ukrajinske strani so bili ruski vojaki morda izpostavljeni sevanju, ko so na območju kopali jarke in z oklepnimi vozili dvigovali oblake prahu.

Ruske sile so marca lani zavzele tudi ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, ki je največja v Evropi. Občasno obstreljevanje v okolici objekta od takrat vzbuja strah pred novo jedrsko nesrečo, zato si Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in mednarodna skupnost že dlje časa prizadevata za vzpostavitev varnega območja okoli elektrarne, da bi s tem zmanjšali tveganje za nesrečo.

Nemška in britanska letala prestregla ruska letala

Nemška in britanska bojna letala so prestregla tri ruska izvidniška letala v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem, so sporočile nemške letalske sile.

Tri ruska letala – dve bojni letali SU-27 in letalo iljušin Il-20 – niso oddajala signalov s svojega transponderja. Prestregli so jih lovci eurofighter obeh članic Nata. Estonija, Latvija in Litva, ki so članice zveze Nato, nimajo lastnih bojnih letal, zato vojaško zavezništvo od leta 2004 skrbi za nadzor nad baltskim zračnim prostorom na severovzhodu Evrope.

Druge članice Nata v baltske države, ki mejijo na Rusijo, redno pošiljajo bojna letala in osebje.

Na začetku aprila je nemška vojska po osmih mesecih predala poveljstvo tamkajšnje Natove misije zračnega nadzora Združenemu kraljestvu, vendar še vedno izvaja podporne dejavnosti.