V zadevi Ukrajina proti Rusiji se je Slovenija v vlogi intervenientke udeležila ustne obravnave v postopku pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ), s čimer se po besedah slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve postavlja v krog držav zagovornic spoštovanja mednarodnega prava in sprejetih mednarodnih obveznosti.

Ukrajina je pred ICJ-jem sprožila postopek zoper Rusijo zaradi domnevnih kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida po vojaški agresiji na njeno ozemlje februarja lani, ki jo je po mnenju Kijeva Moskva sprožila z lažnimi obtožbami o genocidu na vzhodu Ukrajine, s čimer je skušala upravičiti napad na Ukrajino. ICJ mora ugotoviti, ali je pristojno za odločanje v tej zadevi.

Postopka se prvič pred ICJ-jem udeležuje 32 držav intervenientk, stališče Slovenije je na današnji ustni obravnavi, ki sicer poteka do 27. septembra, predstavil generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov Marko Rakovec. Poudaril je integriteto delovanja ICJ-ja, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti v dobri veri in spoštovanje pomena konvencije o genocidu.

Kijev bi lahko zahteval odškodnino

Nemčija je povedala, da države "močno verjamejo", da je sodišče pristojno za odločanje v ukrajinskem postopku proti Rusiji. Kot je dejala nemška predstavnica Wiebke Ruckert, njeno državo še posebej zanima, kako se razlaga konvencija o genocidu "navsezadnje glede na našo preteklost".

Kijev trdi, da je Moskva z lažnimi obtožbami zlorabila konvencijo o genocidu. Vseh 32 držav intervenientk je sodišče pozvalo, naj prevzame odločanje v zadevi. Če ICJ v končni razsodbi odloči v korist Kijeva, je ta zatrdil, da bo od Rusije zahteval odškodnino.

Rusija je v ponedeljek prosila sodišče, naj zadevo zavrže, saj so po njenih trditvah pravni argumenti Kijeva "brezupno napačni" in da se Moskva dejansko ni sklicevala na konvencijo o genocidu, ko je uporabila izraz genocid. Ukrajina pravi, da v vzhodni Ukrajini ni bilo nevarnosti genocida.

ZDA zavrnile prošnjo

Konvencija opredeljuje genocid kot zločine, ki so storjeni "z namenom uničiti, v celoti ali delno, nacionalno, etnično, rasno ali versko skupino kot tako".

Sodbo v zadevi je pričakovati na začetku prihodnjega leta, ko se bo iztekel mandat petim sodnikom. Pomembna bo predvsem z vidika presoje pomena vlog stranskih intervenientk k vsebini spora in končni razsodbi, so pojasnili na MZEZ-ju.

Meddržavno sodišče v Haagu je bilo ustanovljeno po drugi svetovni vojni za reševanje sporov med članicami ZN-a, kadar jih te ne morejo rešiti same. Odločitve sodišča so zavezujoče, vendar držav dejansko ne more prisiliti v to, da bi jih spoštovale.

Vlada je sicer sklep o vložitvi intervencije Slovenije v postopku Ukrajine proti Rusiji sprejela novembra lani, decembra pa je nato pred ICJ-jem formalno vložila izjavo o intervenciji.

Poleg Slovenije je med državami intervenientkami tudi več drugih članic Evropske unije, med njimi Francija, Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška. Med njimi so tudi Velika Britanija, Avstralija in Nova Zelandija, medtem ko je bila prošnja ZDA zavrnjena.