Britanski predsednik vlade Keir Starmer in zunanji minister David Lammy v rezidenci britanske veleposlanice v Washingtonu pred srečanjem z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Foto: Reuters
Britanski predsednik vlade Keir Starmer in zunanji minister David Lammy v rezidenci britanske veleposlanice v Washingtonu pred srečanjem z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. Foto: Reuters

Guardian sicer piše, da so se ZDA in Združeno kraljestvo v sodelovanju z drugimi zavezniki že dogovorili, da Ukrajina lahko napada vojaške tarče na ruskem ozemlju z britanskimi raketami Storm Shadow, ki imajo doseg najmanj 305 kilometrov.

Kot je dejal Starmer, je Združeno kraljestvo glede uporabe tega orožja Ukrajini že zagotovila "urjenje in zmožnosti", Washington pa da obiskuje delno zato, ker "so očitno potrebne dodatne razprave o naravi teh zmožnosti".

Predsednik Rusije Vladimir Putin je v četrtek dejal, da bi dovoljenje Zahoda Kijevu, da uporabi takšno orožje z dolgim dosegom zoper tarče v Rusiji, pomenilo, da bi bil Nato v vojni z Rusijo.

"Če bo ta odločitev sprejeta, to pomeni neposredno vpletenost držav članic Nata, ZDA in evropskih držav v vojno v Ukrajini. To bi spremenilo tudi samo naravo te vojne. Sprejeli bomo ustrezne odločitve na podlagi groženj, s katerimi se bomo spoprijeli," je še dejal Putin.

Starmer je Putinu po poročanju Guardiana odgovoril: "Rusija je začela ta konflikt. Rusija je nezakonito vdrla v Ukrajino. Rusija lahko ta konflikt konča takoj. Ukrajina se ima pravico braniti."

Iz Bele hiše so medtem sporočili, da v petek ne nameravajo napovedati sprememb glede uporabe raket dolgega dosega.

"Naše stališče glede zagotavljanja zmogljivosti za napade dolgega dosega Ukrajini za uporabo znotraj Rusije se ne spreminja," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Bele hiše za nacionalno varnost John Kirby.

Obenem je še dodal, da Putinove grožnje jemljejo resno. "Če na primer začne rožljati z jedrskim orožjem, to jemljemo resno," je dejal Kirby. "Očitno je dokazal, da je sposoben agresije in eskalacije, vendar to ni nekaj, česar še nismo slišali," je še dodal.

Starmer je pristal na zračnem oporišču Andrews v zvezni državi Maryland. Foto: Reuters
Starmer je pristal na zračnem oporišču Andrews v zvezni državi Maryland. Foto: Reuters

Trudeau proti omejitvam, Tuska grožnje ne skrbijo

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je medtem dejal, da ga Putinovi komentarji ne skrbijo.
"Vse dogodke v Ukrajini in na ukrajinsko-ruski fronti je treba jemati zelo resno, vendar najnovejšim izjavam predsednika Putina ne bi pripisoval prevelikega pomena," je na novinarski konferenci dejal Donald Tusk. "Te bolj kažejo na težak položaj, v katerem so se Rusi znašli na tej fronti."

Proti omejitvam se je izrekla tudi Kanada. "Kanada popolnoma podpira Ukrajino pri uporabi orožja dolgega dosega, s katerim bi prestregla in preprečila napade Rusije na ukrajinsko civilno infrastrukturo", je v petek dejal kanadski premier Justin Trudeau.

Trudeau je še dodal, da Putin skuša destabilizirati mednarodni red, ki temelji na pravilih, in dodal, da so "Kanada in drugi nedvoumno prepričani, da mora Ukrajina v tej vojni proti Rusiji zmagati".

Bidna skrbi ruska pomoč pri napadih na ameriške položaje

Kijev že mesece poziva zahodne zaveznice, da odobrijo uporabo raket Storm Shadow in ATACMS na ozemlju Rusije. Biden je do zdaj okleval s tem dovoljenjem zaradi strahu pred stopnjevanjem konflikta z Rusijo, a položaj naj bi se spremenil ta teden, ko sta Washington in London sporočila, da je Rusija prejela prvo pošiljko balističnih raket kratkega dosega Fath-360 od Irana.

Kot je za Radio Slovenija poročal Andrej Stopar, pa se odvija zgodba, tako tipična za Bidna. Predsednik je okleval pri pošiljanju mobilnih topniških raketnih sistemov HIMARS pa tankov Abrams, lovcev F-16, a je pošiljke na koncu odobril, enako počne tudi pri raketah dolgega dosega ATACMS. In menda bo popustil tudi tokrat, odlaša pa zaradi skrbi, da bi Rusija priskočila na pomoč Iranu pri napadih na ameriške položaje na Bližnjem vzhodu.

Ameriške obveščevalne službe sicer svarijo pred neposredno ukrajinsko uporabo ameriškega orožja dolgega doseg, ukrajinska stran pa tudi mnogi visoki uradniki v Bidnovi administraciji in politiki v kongresu pa svaril pred prestopanjem ruske rdeče linije in kremeljskih opozoril, da bo Rusija tovrstno uporabo orožja razumela, kot da je v vojni z zvezo Nato, ne upoštevajo, je še poročal Stopar.

EU napovedal sankcije proti Iranu zaradi dobav raket Rusiji

Tako ZDA kot EU in več drugih držav je ta teden Iran obtožilo pošiljanja balističnih raket Rusiji in že sprejelo tudi nove sankcije proti Teheranu. Ta sicer navedbe zanika, podobno kot je v preteklosti zanikal, da bi Rusiji dobavljal brezpilotne letalnike, ki jih ta uporablja v agresiji nad Ukrajino.

Dodatne sankcije je napovedal tudi EU, ki se bo po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella odzval hitro in v sodelovanju z mednarodnimi partnerji. Tarča novih ukrepov bodo posamezniki in podjetje, povezana z iranskim programom razvoja raket in brezpilotnikov, razmišlja pa Unija tudi o sankcijah proti iranskemu letalskemu sektorju, je zapisal v izjavi.

"Stališče Evropske unije glede vpletenosti Irana v vojno Rusije je bilo vedno jasno. Evropska unija je večkrat ostro posvarila Iran pred pošiljanjem balističnih raket Rusiji," še piše v izjavi, ki opozarja, da bi iranske balistične rakete lahko Ukrajini povzročile nadaljnje trpljenje in uničenje.

Starmer bo z Bidnom razpravljal o odobritvi uporabe orožja dolgega dosega v Rusiji