Trump je na svojem omrežju Truth Social, zapisal, naj "Zelenski hitro ukrepa, sicer ne bo imel več države". Ukrajinskega predsednika je označil za "diktatorja" in zapisal, da ima sicer rad Ukrajino, "vendar je Zelenski opravil grozno delo, njegova država je razbita in po nepotrebnem je umrlo več milijonov ljudi".

Ukrajinskega predsednika je obtožil, da je ZDA prepričal, da so porabile 350 milijard dolarjev za vojno, "ki je ni mogoče dobiti in ki je sploh ne bi bilo treba začeti".

Trump trdi, da so ZDA za podporo Ukrajini porabile 200 milijard dolarjev več od Evrope in da v nasprotju z Evropo nimajo nikakršnih zagotovil o vračilu denarja.

Ob tem je kritiziral tako Zelenskega kot svojega predhodnika Joeja Bidna, s katerim je ukrajinski predsednik po Trumpovem mnenju uspešno manipuliral. "Poleg tega Zelenski zavrača volitve in priznava, da je polovica denarja, ki smo mu ga poslali, izginila," je bil oster Trump.

Obregnil se je tudi ob Evropo in dejal, da je vojna v Ukrajini "daleč pomembnejša za Evropo kot za ZDA". "Ločuje nas velik in čudovit ocean," je še dejal in dodal, da Evropi ni uspelo "vzpostaviti miru" v regiji.

Zelenski: Računam na enotnost in pogum Ukrajine ter ameriški pragmatizem

Ukrajinski predsednik Zelenski je v svojem nočnem nagovoru v sredo dejal, da računa na enotnost in pogum svojih rojakov ter pragmatizem Združenih držav Amerike.

"Stojimo trdno na svojih nogah. Računam na ukrajinsko enotnost, naš pogum, na enotnost Evrope in pragmatizem Amerike," je dejal Zelenski.

Dejal je, da je pomembno, da je trenutni obisk ameriškega odposlanca za Rusijo in Ukrajino Keitha Kellogga v Ukrajini "konstruktiven". Ta je prispel v Kijev po obisku v Bruslju in Varšavi, ob prihodu pa je dejal, da ameriška vlada posluša ukrajinske argumente in razume potrebo po varnostnih jamstvih.

Trump: Zelenski bi lahko že zdavnaj dosegel dogovor

Trump je že v torek zvečer dejal, da bi lahko Zelenski že zdavnaj končal vojno v Ukrajini, za Rusijo pa je dejal, da "želi zaustaviti divje barbarstvo".

Trumpa je v torek zvečer v Mar-a-Lagu na Floridi novinar BBC-ja vprašal, ali ima kakšno sporočilo za Ukrajince, ki bi se "po treh letih bojevanja morda čutili izdane" ali bili "razočarani", ker niso bili vključeni v torkove pogovore med predstavniki ZDA in Rusije v Savdski Arabiji.

Trump je odvrnil, da je sam "razočaran" in da je tri leta gledal, kaj se je dogajalo. Vojne ne bi bilo, če bi bil on predsednik, je dejal. "Slišal sem, da so razburjeni, ker niso bili povabljeni. No, tam so že tri leta in veliko dlje od tega. To bi se lahko rešilo zelo preprosto," je dejal. Pozneje je celo nakazal, da je Ukrajina začela vojno: "Nikoli ne bi smeli začeti. Lahko bi se dogovorili."

Po srečanju v Riadu med ameriškim in ruskim zunanjim ministrom Marcom Rubiem in Sergejem Lavrovom je Trump dejal, da je "veliko bolj prepričan" o dogovoru o koncu vojne.

Glede Rusije je dejal: "Rusija želi nekaj narediti. Želijo zaustaviti divje barbarstvo." Zase pa je dejal, da misli, da ima "moč končati to vojno". Poudaril je, da so Ukrajinci utrujeni od vojne in si želijo, da se konča.

Evropske zaveznice in tudi ameriški poznavalci področja državne varnosti so šokirani nad Trumpovim odnosom do Ukrajine in Rusije, potem ko so ZDA pod predsednikom Joejem Bidnom odločno in izdatno vojaško podpirale Kijev.

Trump je nadaljeval izrekanje kritik Zelenskega in poudaril, da ne uživa podpore v Ukrajini. "V Ukrajini nismo imeli volitev, imamo pa vojno stanje, kjer ima vodja Ukrajine – to nerad povem – štiri odstotke javne podpore, država pa je razbita na koščke," je dejal Trump in zavrnil obtožbo, da s tem zagovarja ruske prioritete.

Že dolgo je minilo, odkar so imeli v Ukrajini volitve, je dejal. "To ni ruska stvar, to prihaja od mene," je dejal.

Britanski Guardian poroča, da je Trump navedel lažno številko. Medtem ko priljubljenost Zelenskega v zadnjih mesecih sicer upada, je februarska raziskava javnega mnenja, ki jo je opravil Kijevski mednarodni sociološki inštitut, pokazala, da predsedniku zaupa 57 odstotkov prebivalcev Ukrajine. Prejšnji mesec je bila podpora 52-odstotna.

Tudi Zelenski je zavrnil Trumpovo trditev o njegovi nizki podpori. Gre za rusko dezinformacijo, je dejal in poudaril, da poskusi njegove zamenjave med vojno ne bodo uspešni.

Starmer podprl Zelenskega

Podporo ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu je izrazil tudi britanski premier Keir Starmer, ki je poudaril nujo po skupnem sodelovanju, je po telefonskem klicu voditeljev sporočil Starmerjev urad.

"Predsednik vlade je izrazil podporo predsedniku Zelenskemu kot demokratično izvoljenemu voditelju Ukrajine in dejal, da je povsem razumno, da se volitve v času vojne ne izvedejo, kot je to storilo Združeno kraljestvo med drugo svetovno vojno," so še zapisali, pri čemer so se sklicevali na Trumpova namigovanja, da Zelenski ni legitimni voditelj, ker po koncu svojega mandata med vojno ni izvedel volitev, česar ukrajinska ustava ne omogoča.

"Predsednik vlade je znova izrazil podporo prizadevanjem pod vodstvom ZDA za trajni mir v Ukrajini, ki bi Rusijo odvrnil od morebitne prihodnje agresije," so še zapisali v uradu.

Zelenski: Ne morem prodati svoje države

"Predsednik Trump, ki ga zelo spoštujemo kot voditelja ZDA, na žalost živi v tem dezinformacijskem prostoru," je na novinarski konferenci v Kijevu povedal Zelenski in uradnike v Moskvi obtožil zavajanja ameriškega predsednika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v izjavi poudaril odpornost ukrajinske vojske, po njegovih besedah je to najodpornejša vojska v Evropi. Kot je dejal, velika večina Ukrajincev ne bi podprla popuščanja Rusiji.

Ukrajinski predsednik je dodal, da so ZDA do zdaj Ukrajini namenile za 67 milijard dolarjev orožja in za 31,5 milijarde podpore proračunu. Za ameriške zahteve glede ukrajinskih redkih zemelj v vrednosti 500 milijard dolarjev je Zelenski dejal, da to "ni resen pogovor". Dodal je, da ne more prodati svoje države.

V kontekstu torkovih pogovorov med delegacijama Rusije in ZDA je Zelenski še dejal, da Washington pomaga Moskvi pri preboju iz mednarodne izolacije, v kateri se je Rusija znašla po invaziji na zahodno sosedo leta 2022. "Menim, da so Združene države Amerike pomagale Putinu, da se je izvil iz dolgoletne izolacije, kar zagotovo nima pozitivnega vpliva na Ukrajino," je dodal Zelenski.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je dejal, da Ukrajinci in predsednik Zelenski "ne bodo popustili Putinovemu pritisku; nihče ne more prisiliti Ukrajine, da se preda". Na družbenem omrežju X je zapisal, da je Ukrajina "zdržala najstrašnejši vojaški napad v sodobni zgodovini Evrope in tri leta totalne vojne".

"Branili bomo svojo pravico do obstoja," je še zapisal.

Putin: Pogovori so bili pozitivni

Ruski predsednik Vladimir Putin je torkove pogovore delegacij Rusije in ZDA ocenil kot pozitivne in dejal, da so prvi korak v smeri ponovne vzpostavitve odnosov med državama.

"Bil sem obveščen o pogovorih. Ocenjujem jih kot zelo dobre, saj so prinesli rezultate. Menim, da smo naredili prvi korak k obnovitvi sodelovanja na različnih področjih skupnega interesa," je Putin dejal na srečanju z novinarji v Sankt Peterburgu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Menil je tudi, da mora Rusija obnoviti odnose z ZDA. "Veliko vprašanj, vključno z ukrajinsko krizo, bo nemogoče rešiti brez povečanja ravni zaupanja med Rusijo in Združenimi državami Amerike," je dodal.

Dejal je še, da bi se z veseljem srečal z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom, s katerim sta prejšnji teden govorila po telefonu, poroča britanski BBC.

Putin je sicer poudaril, da s Trumpom "nima tesnih odnosov" in da se "že dolgo nista videla", pred srečanjem v živo pa bi morali obe strani po mnenju ruskega predsednika izvesti intenzivne priprave in razrešiti več ključnih vprašanj.

Putin je poudaril še, da Ukrajina ne bo izključena iz pogajanj o koncu vojne, kar naj bi mu v nedavnem telefonskem pogovoru povedal tudi Trump.

"ZDA seveda predvidevajo, da bo pogajalski proces potekal ob sodelovanju tako Rusije kot Ukrajine," je dejal ruski predsednik in dodal, da ob vzpostavitvi stikov ter pogovorih med Washingtonom in Moskvo "ni potrebe po histeriji". Moskva po njegovih besedah "nikoli ni zavračala stikov z Evropejci ali pogajanj z Ukrajino".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je bilo torkovo srečanje ameriških in ruskih predstavnikov v Riadu osredotočeno predvsem na dvostranske odnose, a da je bilo tudi "zelo zelo pomemben korak" v smeri dogovora o vojni v Ukrajini.

Na vprašanje, ali je še ta mesec mogoče srečanje Putina in Trumpa, je Peskov odvrnil: "Morda. Morda pa ne."

Predsednika ZDA in Rusije sta se nazadnje sešla junija leta 2021, ko se je s Putinom v Ženevi srečal Joe Biden. Biden in Putin sta nato po telefonu govorila še februarja 2022.

Sorodna novica Članice EU-ja so se dogovorile o 16. svežnju sankcij proti Rusiji

Lavrov: Nujno je treba odpraviti temeljne vzroke ukrajinske krize

Ruski zunanji minister Lavrov je medtem dejal, da alternativne rešitve ne obstajajo in da je treba izkoreniniti temeljni vzrok ukrajinske krize.

"Nujno je treba odpraviti temeljne vzroke ukrajinske krize," je povedal Lavrov in dodal, da je podobno stališče prejšnji teden v telefonskem pogovoru s Trumpom izrazil tudi Putin.

Lavrov je ob tem pohvalil izjave Trumpa, ki je v torek zvečer dejal, da bi lahko ukrajinski predsednik že zdavnaj končal vojno, ki se sploh ne bi smela začeti in se tudi ne bi, če bi bil on predsednik ZDA.

"Trump je prvi in do zdaj edini zahodni voditelj, ki je javno in glasno povedal, da je bila eden od temeljnih vzrokov za trenutne razmere v Ukrajini prejšnja administracija ZDA, ki je Ukrajino vztrajno vlekla v Nato," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dodal Lavrov.

Povedal je, da so "tej temi posvetili posebno pozornost" tudi na torkovih pogovorih v Savdski Arabiji. "Predvsem gre za odpravo groženj ruski varnosti, ki so se dolga leta ustvarjale z vključevanjem Ukrajine v Nato," je še dejal Lavrov.

Zavezništvo je že leta 2008 v Bukarešti Ukrajini obljubilo, da bo sčasoma postala članica, tovrstne obljube pa so se še okrepile po začetku ruske invazije v Ukrajini leta 2022.

V napadu na Odeso štirje ranjeni

Rusija je medtem izvedla nočni napad na Odeso na jugu Ukrajine, po katerem je brez elektrike in ogrevanja na območju ostalo najmanj 160.000 ljudi, prizadetih je tudi več bolnišnic, je sporočil ukrajinski predsednik Zelenski. Po navedbah mestnih oblasti je bil napad usmerjen v gosto naseljen predel, štirje ljudje so bili poškodovani, med njimi tudi otrok.

Da je veliko število prebivalcev ostalo brez elektrike, ogrevanja in vode, je najprej sporočil župan Odese Genadij Truhanov. Med drugim je brez oskrbe z električno energijo ostalo 14 šol in 500 domov.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je Rusija nad Odeso in drugimi oblastmi izstrelila 167 letalnikov. Sestrelili naj bi jih 106.

Rusija že tri leta napada ukrajinsko energetsko infrastrukturo, pa tudi njena mesta in vasi.
Nov napad na Odeso se je zgodil dan po dogovoru Rusije in ZDA, da sestavijo ekipi za pogajanja o končanju vojne v Ukrajini.

Potem ko si je Rusija leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim, je februarja 2022 vdrla v Ukrajino, kar je Putin označil za "posebno vojaško operacijo", kot razlog pa je navedel domnevno potrebo po zaščiti rusko govorečih prebivalcev Ukrajine, krivil je tudi približevanje Ukrajine Natu.