Trump je v uvodnem nagovoru prvega srečanja svojega vladnega kabineta tudi dejal, da "z Rusijo zelo lepo napredujejo", in pohvalil svojo ekipo za "odlično delo" na tej fronti.

Po Trumpovih navedbah je prejšnja administracija Joeja Bidna ZDA postavila v "zelo slab položaj". "Ampak uspelo nam je skleniti dogovor, po katerem bomo dobili naš denar nazaj in še veliko dodatnega denarja v prihodnosti," je napovedal.

Trump meni, da ameriški davkoplačevalci ne bi smeli plačevati višjega računa za Ukrajino, "kot ga plačujejo Evropejci". Ob tem je bil še dodatno kritičen do Evropske unije, češ da obstaja samo zato, da zavaja ZDA.

Ameriški predsednik je tudi zatrdil, da je prekinitev ognja v Ukrajini blizu: "Z Rusijo in Ukrajino bomo sklenili dogovor, da se preneha pobijanje ljudi."

Trump je to označil za "zelo pomembno stvar in velik dosežek".

Na vprašanje novinarja, kakšna varnostna zagotovila je pripravljen dati Ukrajini v okviru dogovora glede redkih rudnin, pa: "Dogovor o rudninah je tudi za Ukrajino enkratna kupčija, ker z njim dobijo nas tam, mi bomo delali v Ukrajini. Mi bomo na terenu in na ta način bo samodejno vzpostavljeno varovanje, ker si ne bo nihče upal nadlegovati naših ljudi, ko bomo tam."

Kot je še dodal Trump, varnostnih zagotovil onkraj tega ne misli dajati "prav veliko". "To bo morala storiti Evropa, ker so vseeno oni njihovi neposredni sosedje," je dodal. Trump je ob koncu še enkrat izpostavil dva glavna razloga, zakaj si prizadeva za omenjeni dogovor: "Da bi ustavili pobijanje in da bi ZDA dobile nazaj svoj denar – in še precej več denarja."

Na novinarsko vprašanje, ali bo moral tudi ruski predsednik Vladimir Putin kaj "popustiti", da bi prišli do premirja, je Trump odgovoril pritrdilno. "Da, bo moral," je dejal. Putina je označil za "zelo pametnega moža" in "pretkanega" ter ponovil, da ruski predsednik do Trumpove izvolitve ni imel nobenega namena končati vojno. "Če ne bi bil izvoljen, bi še naprej mlel po svoje v Ukrajini. Veliko ljudi bi bilo ubitih ... Jaz si želim, da se to konča."

Na vprašanje glede želje Ukrajine, da se pridruži Natu, pa: "Na to lahko pozabite. Mislim, da je prav to verjetno razlog, da se je vsa stvar začela."

Po podatkih Kielovega instituta so ZDA Ukrajini poslale za 119,7 milijard dolarjev vojaške pomoči, kar je sicer precej manj, kot trdi Trump, ki navaja številko med 300 in 350 milijard dolarjev.

Zelenski: Dogovor zgolj "okvirni"

Zelenski je dejal, da je ključni del njegovih petkovih pogovorov s Trumpom zagotoviti, da ZDA ne bodo ustavile pomoči Ukrajini. "Srečal se bom s predsednikom Trumpom," je potrdil ukrajinski predsednik v svojem večernem videonagovoru. "Zame in za vse po svetu je pomembno, da ameriška pomoč ni ustavljena. Na poti do mira je potrebna moč."

Zelenski je že pred tem dejal, da bo uspeh sporazuma o rudninah odvisen od Trumpa. Upa, da bo začetni sporazum "privedel do nadaljnjih dogovorov", vendar je potrdil, da ta ameriških varnostnih jamstev še ne vključuje. Dogovor je označil bolj kot "okvirnega".

Omenil je sklad v skupni lasti, v katerega bi Ukrajina prispevala 50 odstotkov prihodkov od naravnih virov, vendar je dodal, da je "prezgodaj govoriti o denarju".

"Želel sem, da dogovor omenja varnostna zagotovila, in pomembno je, da jih vključuje," je dejal Zelenski.

Trump je pred tem zahteval, naj Ukrajina vrne več milijard dolarjev vojaške pomoči, ki so jo doslej zagotovile ZDA, vendar je Zelenski dejal, da Ukrajina na podlagi dogovora ne bo vrnila "niti 10 centov".

Dodal je tudi, da ob petkovem obisku Bele hiše Trumpa "zelo neposredno" vprašal, ali bodo ZDA še naprej podpirale Ukrajino.

Zelenski je še poudaril, da dogovor brez varnostnih jamstev ne bo mogoč: "Rad bi našel pot v Nato ali kaj podobnega." In dodal: "Če ne bomo dobili varnostnih jamstev, ne bomo imeli premirja in nič ne bo delovalo."

Sak: Ostajamo pragmatični

Vir, seznanjen z vsebino osnutka sporazuma, je povedal, da v njem ni nobenih ameriških varnostnih jamstev ali zagotovitve nadaljnjih dobav orožja, vendar pa je v njem navedeno, da si ZDA želijo "svobodne, suverene in varne" Ukrajine. Drugi vir je še navedel, da se Washington in Kijev še vedno dogovarjata o prihodnjih pošiljkah orožja.

Trump je novinarjem povedal, da želi predsednik Zelenski v petek priti v Washington podpisat "zelo velik dogovor".

Ameriški predsednik, ki je dogovor označil kot povračilo za več milijard dolarjev pomoči Kijevu, je tudi dejal, da bodo v Ukrajini v primeru sprejetega premirja potrebne mirovne enote. Moskva zavrača kakršno koli namestitev Natovih sil. Nekatere evropske sile so že izrazile pripravljenost, da v Ukrajino pošljejo mirovne enote.

Svetovalec ukrajinskega ministrstva za strateško industrijo Jurij Sak je za BBC dejal, da je bil sporazum o mineralih sprva ukrajinska zamisel. "Vključili smo ga v naš načrt zmage, ki ga je naš predsednik leta 2024 predstavil ZDA in drugim našim partnerjem," je dejal. Na vprašanje, kako gleda na premik k bolj transakcijskim odnosom med ZDA in Ukrajino, je Sak odgovoril, da ostajajo "pragmatični".

Lavrov: Novo srečanje ruske in ameriške diplomacije bo v četrtek v Carigradu

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je za četrtek napovedal novo srečanje ameriških in ruskih diplomatov, ki bo v Carigradu. Prvo srečanje, na katerem sta sodelovala tudi Lavrov in njegov ameriški kolega Marco Rubio, je bilo prejšnji teden v Riadu.

"Naši diplomati in strokovnjaki se bodo sešli in obravnavali sistemska vprašanja, ki so se nakopičila," je na novinarski konferenci v Katarju dejal Sergej Lavrov in dodal, da bo srečanje v Carigradu.

Izrazil je prepričanje, da bo na podlagi četrtkovega sestanka jasno, kako hitro in učinkovito bosta lahko Washington in Moskva napredovala v normalizaciji odnosov. Obenem je ponovil, da Rusija zavrača zamrznitev spopadov vzdolž frontne črte in napotitev evropskih mirovnih sil v Ukrajino.

"Pogovori o napotitvi določenih mirovnih enot so prazne besede," je dejal vodja ruske diplomacije. Po njegovih besedah je cilj teh predlogov, ki da jih uveljavljata zlasti Francija in Združeno kraljestvo, nadaljnje zaostrovanje konflikta.

Lavrov je bil v Turčiji na začetku tedna, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je že prejšnji teden po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dejal, da je njegova država pripravljena gostiti pogovore.

Četrtkovo srečanje so potrdili tudi diplomatski viri v Ankari. "Turčija je pripravljena nuditi vse oblike pomoči v prizadevanjih za mir, tudi to, da gosti srečanja," je še dejal turški vir.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nastopu mandata popolnoma spremenil politiko ZDA do Rusije, prekinil je njeno mednarodno izolacijo, kar je sprožilo zaskrbljenost tako v Ukrajini kot v Evropi. Na prvem srečanju v Savdski Arabiji sta delegaciji Rusije in ZDA govorili o vojni v Ukrajini in normalizaciji odnosov med državama.