Fotografija, ki jo je v petek objavilo rusko obrambno ministrstvo in naj bi prikazovala vojaške okrepitve na poti proti prvim bojnim linijam v Kursku. Foto: AP
Fotografija, ki jo je v petek objavilo rusko obrambno ministrstvo in naj bi prikazovala vojaške okrepitve na poti proti prvim bojnim linijam v Kursku. Foto: AP

"Ukrajina ni zainteresirana za prevzem ozemlja Kurske oblasti. Ti ukrajinski ukrepi so popolnoma legitimni. Prej kot bo Rusija privolila v vzpostavitev pravičnega miru, prej se bodo prenehali napadi ukrajinskih oboroženih sil na Rusijo," je na novinarski konferenci povedal Tihi.

"Ukrajina v nasprotju z Rusijo ne potrebuje lastnine drugih. Ukrajina ni zainteresirana za prevzem ozemlja Kurske oblasti, ampak želimo zaščititi življenja naših ljudi," je še dejal.

Kot je pojasnil, operacija pomaga ukrajinskim silam na bojišču v Donecku, saj Rusiji preprečuje, da bi tja poslala dodatne enote.

Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Dmitro Lihovij je za Reuters povedal, da so ta teden opazili premike ruskih enot z juga Ukrajine na druga območja, verjetno tudi v Kursk, a se zaradi tega število ruskih napadov ni zmanjšalo, zato je še prezgodaj za ocene, kako bo to vplivalo na bojišče v Ukrajini.

Ukrajina je pred enim tednom nepričakovano začela vdor na rusko ozemlje, zaradi česar je bila Moskva prisiljena poslati okrepitve in v treh obmejnih oblasteh – Kurski, Belgorodski in Brjanski – uvesti protiteroristične ukrepe.

Od začetka ukrajinskega vdora v Kursko oblast je bilo ubitih 12 civilistov, 121 je bilo ranjenih, med njimi deset otrok, je v ponedeljek dejal vršilec dolžnosti guvernerja Kurska Aleksej Smirnov in poudaril, da ukrajinske sile trenutno zasedajo 28 vasi s približno 2000 prebivalci.

Medtem ko je Kijev sporočil, da po vdoru ukrajinskih sil v Rusijo te nadzorujejo 1000 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja, pa je Inštitut za preučevanje vojne s sedežem v Washingtonu (ISW) v svojem zadnjem poročilu zapisal, da so ukrajinske sile zasedle nekaj manj ozemlja, in sicer 800 kvadratnih kilometrov. Tudi v tem primeru pa naj ne bi nadzorovale celotnega ozemlja, skozi katero so prodrle.

Ukrajinska voojaška vozila na uničenem mejnem prehodu z Rusijo v ukrajinski Sumski oblasti. Foto: Reuters
Ukrajinska voojaška vozila na uničenem mejnem prehodu z Rusijo v ukrajinski Sumski oblasti. Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sinoči dejal, da je Rusija vojno pripeljala k drugim, zdaj pa vojna "prihaja domov". Dejal je, da je pošteno, da ukrajinske sile "uničujejo ruske teroriste, kjer so, od koder sprožajo svoje napade".

"Vidimo, kako uporabno je to lahko za približevanje miru. Rusijo je treba prisiliti k miru, če Putin tako silno želi nadaljevanje vojne," je dejal Zelenski.

Danes je izjavil, da ukrajinske sile nadzirajo že 74 naselij v Kurski oblasti. "Kljub težkim in intenzivnim spopadom se napredovanje naših sil v regiji nadaljuje," je povedal in dodal, da so zajeli več ruskih vojakov, ki jih nameravajo izmenjati za ukrajinske ujetnike.

Litovski obrambni minister Laurynas Kasciunas je med obiskom v Kijevu predsednika Zelenskega obvestil, da Rusija iz svoje baltske eksklave Kaliningrad premešča vojake v Kursko oblast.

Ukrajinski generalštab je sporočil, da so omejili gibanje za ukrajinske civiliste v 20-kilometrskem pasu ob meji z Rusijo. To naj bi bilo potrebno zaradi stopnjevanja spopadov, ruskih sabotaž in izvidniških skupin na območju.

Rusija bo ljudi evakuirala tudi v Zaporožje

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v ponedeljek dejal, da si Ukrajina z vdorom na rusko ozemlje želi izboljšati svoj pogajalski položaj in sejati razdor v ruski družbi.

Oblasti v Kursku so zaradi vdora ukrajinskih sil odredile nove evakuacije. Svoje domove je doslej zapustilo že 121.000 ljudi, okoli 30.000 pa jih namerava Rusija nastaniti v 400 začasnih zatočiščih po vsej državi. Evakuirane ljudi naj bi Rusija v prihodnjih dneh odpeljala tudi v zatočišča v ukrajinski Zaporoški oblasti, ki jo deloma zasedajo ruske sile.

O tem se je Smirnov že pogovarjal z ruskim guvernerjem delno zasedenega Zaporožja Jevgenijem Balickijem. "V prihodnjih dneh bomo organizirali prve prevoze, da bi ljudi pripeljali v zasilna zatočišča v Zaporožju," je še dodal.

Ukrajinski tank ob meji z Rusijo v Sumski oblasti. Foto: Reuters
Ukrajinski tank ob meji z Rusijo v Sumski oblasti. Foto: Reuters

Ruski napadi na energetiko

Ukrajinski nacionalni upravljavec energetskega omrežja je sporočil, da je Rusija ponoči napadla energetsko infrastrukturo v Černigovu.

Po navedbah Kijeva je v Černigovu več deset brezpilotnikov povzročilo prekinitve dobave električne energije industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. Dobavo so medtem že obnovili, je sporočil operater.

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so v Sumski oblasti ponoči uničile 30 od 38 ruskih brezpilotnikov. Rusija naj bi izstrelila tudi dve balistični raketi Iskander-M. Ni jasno, kaj se je zgodilo z izstrelki, ki jih ukrajinske sile niso uničile.

Medtem pa ruske tiskovne agencije poročajo, da so ruske sile ponoči uničile 14 brezpilotnikov, ki jih je izstrelila Ukrajina.

Tarče napadov so bile Kurska, Voroneška in Belgorodska oblast v Rusiji. Ni podatka o tem, koliko brezpilotnikov je Ukrajina izstrelila nad Rusijo.

IAEA še ni ugotovil vzroka požara v jedrski elektrarni Zaporožje

Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) še ni uspelo ugotoviti vzroka požara v jedrski elektrarni Zaporožje, ki je izbruhnil v nedeljo v hladilnem stolpu elektrarne na zasedenem jugu Ukrajine.

Vodja IAEA-ja Rafael Grossi je povedal, da so si strokovnjaki agencije v ponedeljek ogledali območje hladilnega stolpa. Po njegovih navedbah je malo verjetno, da je bil vzrok požara v spodnjem delu hladilnega stolpa elektrarne, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Med ogledom hladilnega stolpa je ekipa ugotovila, da je škoda najverjetneje nastala v notranjosti stolpa na ravni razdelilnika vode na višini približno desetih metrov," je pojasnil Grossi in dodal, da zaradi varnostnih zadržkov niso pregledali ravni razdelilnika vode ali dna hladilnega stolpa, vendar to še načrtujejo.

Grossi je zagotovil, da požar ni vplival na jedrsko varnost elektrarne, saj hladilni stolpi trenutno ne obratujejo in jih ne potrebujejo kot del mehanizma za hlajenje reaktorjev, ki so v stanju hladnega pogona.

Grossi je še pojasnil, da jim je uspelo pridobiti vzorce s požarišča, med drugim zažgano in staljeno plastiko. Obravnavali so tudi vonj s požarišča. Ker ni vseboval žvepla, domnevajo, da je zagorela plastika.

Medsebojna obtoževanja za požar

Po nedeljskem požaru v največji evropski jedrski elektrarni sta se tako Rusija kot Ukrajina za incident medsebojno okrivili.

Po ruski različici dogodkov je požar povzročil ukrajinski bojni letalnik. Na ukrajinski strani je vodja vojaške uprave v Nikopolju, blizu elektrarne, navajal neimenovane vire, da so Rusi v hladilnem stolpu zažgali avtomobilske pnevmatike.

Med pregledom pa strokovnjaki IAEA-ja niso našli ne pnevmatik ne razbitin brezpilotnika.

Nesreča ni vplivala na varnost elektrarne, je zagotovil Grossi. "Ekipa je opravila nadzor sevanja na območju hladilnih stolpov in reaktorjev ter ni ugotovila povišane ravni sevanja," je dejal.

Ruske sile so območje elektrarne zasedle kmalu po začetku invazije konec februarja 2022. Čeprav reaktorji odtlej praviloma mirujejo in ne proizvajajo elektrike, zahtevajo hlajenje.

Območje elektrarne je bilo zaradi neposredne bližine frontne črte že večkrat tarča obstreljevanja.

Putin napoveduje maščevanje za ukrajinski vdor