"Operacija v Kurski oblasti je bila načrtovana tudi s sodelovanjem Nata in zahodnih posebnih služb," je dejal Patrušev v pogovoru za ruski časopis Izvestia in ovrgel trditve ZDA, da niso bile vpletene v presenetljiv vdor ukrajinskih sil na rusko ozemlje pred desetimi dnevi.

"Izjave ameriškega vodstva, da niso bili vpleteni v zločine Kijeva v Kurski oblasti, ne držijo ... Brez njihove udeležbe in neposredne podpore si Kijev ne bi upal vstopiti na rusko ozemlje," je zatrdil eden od najtesnejših sodelavcev Vladimirja Putina, ki je od leta 2008 pa vse do letos vodil nacionalni varnostni svet.

Bela hiša je na začetku tega tedna sporočila, da je Ukrajina ni vnaprej obvestila o svojem načrtu in da Washington ni bil vpleten v operacijo. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetek, ki prikazuje ameriško orožje na ruskem suverenem ozemlju v Kursku.

Ukrajinska vojaška uprava na zasedenih ozemljih

Ukrajina je v ruski Kurski oblasti, kamor so vdrle njene sile, ustanovila vojaški upravni urad, ki bo namenjen za "vzdrževanje zakona in reda".

Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski je v četrtek sporočil, da bo vojaški urad pokrival ozemlja, ki jih v Kursku nadzorujejo ukrajinske sile, kjer bo skrbel za potrebe tamkajšnjega prebivalstva.

V četrtek so po besedah Sirskega ukrajinske sile še napredovale in zasedle nova ozemlja v Kursku, kjer so prodrle 35 kilometrov globoko od meje in zdaj nadzorujejo 1150 kvadratnih kilometrov.

Vodja ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilj Maljuk je dejal, da so med vdorom v Kursku posebne enote ukrajinske vojske zajele skupino več kot sto ruskih vojakov.

"Izvedli smo sofisticirano operacijo, v kateri sta bila ujetih 102 Rusa. V tem smislu že razmišljamo, kako to čim bolje izkoristiti, da bi vrnili naše branilce domov," je zapisal na omrežju Telegramu glede morebitne zamenjave zapornikov.

102 pripadnika ruskega 488. gardnega motoriziranega strelskega polka in njegove enote "Akhmat" sta največja skupina vojakov, ki so jo hkrati zajeli ukrajinski vojaki, je povedal neimenovani vir v SBU-ju. "Zajeli in očistili so obsežno, betonsko in z vseh strani dobro utrjeno trdnjavo čete s podzemnimi komunikacijami in bivališči za osebje, menzo, orožarno in celo kopališčem," je še razkril vir.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je dejal, da bo Moskva poslala okrepitve za "zaščito" prebivalstva v regiji, zaradi ukrajinskega vdora pa so ruske oblasti pripravile načrte "dodatnih ukrepov" za zaščito prebivalstva in infrastrukture na območjih, ki mejijo na Ukrajino.

Ukrajinske sile napadle nakupovalno središče v Donecku

V ukrajinskem napadu je bilo zadeto nakupovalno središče v okrožju Petrovski v Doneški oblasti, pri čemer je bilo ranjenih najmanj sedem ljudi, je sporočil proruski guverner oblasti Denis Pušilin.

Kot je še dejal, je v nakupovalnem središču izbruhnil požar in zajel več kot 10.000 kvadratnih metrov površine.

"Sovražnik izvaja usmerjene množične napade na okrožje Petrovski," je na omrežju Telegram sporočil Pušilin in dodal, da je bilo v enem od napadov zadeto nakupovalno središče Galaktika v okrožju, ki leži na obrobju mesta Doneck.

Po podatkih ukrajinske vojske se je v Doneškem bazenu v zadnjih 24 urah zgodilo 144 spopadov, zračnih napadov in napadov z brezpilotnimi letalniki.

Ruski napad na ukrajinsko izvidniško enoto

Ruska državna medijska agencija RIA je poročala, da so ruske sile v Kurski oblasti uničile ukrajinsko izvidniško in sabotažno enoto, ki je bila oborožena z orožjem iz držav Nata.

"Kosi osebnega orožja, ki so ga izdelale ZDA in Švedska, so bili zaseženi na mestu likvidacije ukrajinske diverzantske skupine v bližini vasi Kremjanoe v Kurski oblasti," je agencija RIA navedla ruskega varnostnega uradnika.

Ruske sile so zasegle švedsko avtomatsko jurišno puško carbine 5, pa tudi ameriško karabinsko puško M4 in mitraljez M2 browning, je še poročala medijska agencija RIA.

Lukašenko pozval h koncu vojne

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dejal, da bi se morali Rusija in Ukrajina začeti pogovarjati o končanju vojne, da bi preprečili širjenje konflikta v Belorusijo.

Kot je dejal v obširnem pogovoru za rusko državno televizijo, da si samo "visoki predstavniki ameriškega rodu" želijo nadaljevanja vojne. Po njegovih besedah ​​Zahod spodbuja Kijev k boju, ker želi, da Ukrajina in Rusija "uničita druga drugo".

"Usedimo se za pogajalsko mizo in končajmo ta prepir," je dejal. "Ne potrebujejo ga niti Ukrajinci, niti Rusi, niti Belorusi. Oni to potrebujejo," je dejal tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Beloruski voditelj je prepričan, da je Zahod računal, da bodo destabilizirajoče razmere v Kursku spodbudile mobilizacijo vojakov v Belorusiji in Rusiji ter "pretresle družbo od znotraj". "Ne želimo stopnjevanja in nočemo vojne proti celotnemu Natu. Tega nočemo," je zatrdil.

Lukašenko je brez predložitve dokazov nakazal, da bi lahko Kijev načrtoval napad na Belorusijo, in dejal, da Minsk ne bo dovolil, da ukrajinske enote "teptajo našo državo".

Konflikt je označil za "skupno vojno" Belorusije in Rusije proti "tem zverem", Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, ob tem pa zagotovil, da bi Moskva podprla Minsk v primeru napada na Belorusijo.