Jeklarna Azovstal v Mariupolju. Foto: AP
Jeklarna Azovstal v Mariupolju. Foto: AP

Od sedme ure zjutraj do poldneva po srednjeevropskem času je rusko obrambno ministrstvo določilo časovno okno, v katerem je ruska vojska okoli 2500 ukrajinskim vojakom v Mariupolju dovolila oditi iz tovarne jekla Azovstal. Ob tem bi morali odložiti orožje in strelivo.

Tisti, ki bodo to storili, bodo obravnavani v skladu z Ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih, je še zapisalo v sporočilu rusko obrambno ministrstvo. Če bodo vojaki predajo sprejeli, bo ruska vojska dvignila rdečo zastavo, ukrajinski vojaki pa bodo dvignili belo zastavo predaje.

Andrijuščenko je na družbenem omrežju Telegram sporočil, da kljub ponujeni prekinitvi ognja in pozivu k predaji s strani Rusije "ukrajinski borci v Mariupolju še naprej držijo obrambne položaje".

Dodal je, da ruski napadi niso omejeni na jeklarno Azovstal, kjer naj bi se zadrževali ukrajinski vojaki, ki so še ostali v mestu. "Med spopadi so okupatorji s težkim topništvom ponovno obstreljevali tudi zasebne stanovanjske hiše," je dejal.

Tudi ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je za BBC dejal, da se ukrajinski borci v mestu ne nameravajo predati. Dodal je, da po njegovih ocenah v mestu še vedno ostaja približno 100.000 ljudi, med ruskim obleganjem pa naj bi v mestu umrlo približno 20.000 Ukrajincev.

Ukrajinski premier Denis Šmigalj je nato nekaj ur po izteku ruskega ultimata za predajo spregovoril za ameriško televizijo ABC in dejal, da "mesto še vedno ni padlo". "Tam so še vedno naše sile, naši vojaki, ki se bodo borili do konca," je dodal.

Sinoči je tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov dejal, da se vsak dan preda več ukrajinskih vojakov, tudi tistih, ki bežijo z območja metalurškega obrata Azovstal. Dodal je, da skupno število "ukrajinskih vojakov, nacistov in tujih plačancev na tem območju ne presega številke 2500".

Povedal je še, da naj bi ruske sile eliminirale večje število tujih plačancev, ki se borijo v Ukrajini. "Število plačancev nenehno krči in je danes doseglo 4877. Ruske oborožene sile so doslej ubile 1035 tujih plačancev, še 912 pa jih je pobegnilo iz države," je dejal Konašenkov.

Sorodna novica Miha Lampreht: V kontekstu energetskih groženj Zahodu je Putin ciničen, predrzen in preračunljiv

Posebna poročevalka RTV Slovenija Karmen Švegl je na zahodu Ukrajine blizu meje s Slovaško, kjer so razmere "dokaj mirne" in se "življenje previdno vrača v ustaljene tirnice". Veliko ljudi se vrača domov, ker "upajo, da bodo zdaj lahko ostali doma".

V Kijevu so po njenih besedah ljudje bolj zaskrbljeni, "še vedno se oglašajo sirene, alarmi za zračne napade". Ruska vojska jih je namreč nekaj izvedla na obrobju glavnega mesta. Vsak dan prihajajo na dan nova množična grobišča, "vedno kje najdejo kakšna trupla, vsepovsod, kjer so bili ruski vojaki, so takšna grobišča in to je ljudi zelo pretreslo".

Vse oči pa so uprte v Mariupolj, kjer se ukrajinski vojaki še niso predali. Obstaja strah, da ruski vojaki tam "pospravljajo dokaze, ki bi lahko kazali na zločine, ki so se v Mariupolju zagotovo zgodili". Ruske sile naj bi tudi zažigale trupla.

Zelenski: Eliminacija vojakov pomeni konec pogovorov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je še predtem dejal, da bi "eliminacija" ukrajinskih vojakov, ki branijo Mariupolj, pomenila konec mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo.

V pogovoru za več ukrajinskih medijev, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, je povedal, da nimajo nobenega zaupanja v pogajanja, povezana s tem mestom ob Azovskem morju, ki ga ruske sile oblegajo že od začetka vojne.

Fotografije uničene drame v Mariupolju, ki so jo zavzeli ruski vojaki. Foto: EPA

Ustavitev evakuacije civilistov iz Kijeva

Ruske sile po ultimatu ukrajinskim branilcem Mariupolja nadaljujejo napade na to pristaniško mesto na jugu Ukrajine. Napadi so izbruhnili tudi na območju pristanišča, ob tem pa sumijo, da naj bi se ruske sile pripravljale na zračni desant.

Zračni napadi ruske vojske se vrstijo tudi drugje po državi, tudi v Kijevu. V Ukrajini so za en dan prekinili evakuacijo civilistov z vzhoda države, saj se z ruskimi silami niso mogli dogovoriti o pogojih za vzpostavitev evakuacijskih poti. O raketnem napadu, ki je uničil tamkajšnjo infrastrukturo, poročajo iz mesta Brovari v bližini Kijeva.

V ruskem obstreljevanju v mestu Harkov na vzhodu Ukrajine pa so bili ubiti najmanj trije civilisti, enaintrideset ljudi je bilo ranjenih, je na Telegramu sporočil guverner tamkajšnje regije, Oleg Sinegubov.

Vodja regionalnega zdravstvenega oddelka je pozneje potrdil, da so potrdili najmanj pet smrtnih žrtev, 13 ljudi je bilo ranjenih. Napadi so povzročili požare po vsem mestu. V petek in soboto je bilo pri obstreljevanju stanovanjskih območij v Harkovu skupno ubitih 12 ljudi.

Po podatkih ukrajinskih oblasti so v soboto z ogroženih območij v Ukrajini evakuirali okrog 1450 ljudi. Približno 1380 so jih prepeljali v Zaporožje, večinoma iz mest na jugu in vzhodu države, vključno s približno 170 ljudmi iz Mariupolja.

Državi se v nedeljo nista dogovorili za oblikovanje humanitarnih koridorjev.

Združeni narodi so ob tem opozorili, da se veliko izmed petih milijonov ukrajinskih beguncev nikoli ne bo vrnilo domov, saj se ne bodo imeli kam. Po njihovih podatkih je 90 odstotkov beguncev žensk in otrok.

Ruske sile nadaljujejo obleganje ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj

Umrl namestnik poveljnika 8. ruske armade

Iz Rusije so sporočili tudi, da je bil v Ukrajini ubit namestnik poveljnika 8. armade ruskih sil, Vladimir Petrovič Frolov. Novico je potrdil guverner Sankt Peterburga, Aleksander Beglov, ki je dejal, da je "Frolov umrl junaške smrti v boju z ukrajinskimi nacionalisti".

Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je danes na Facebooku objavilo, da je bilo od začetka ruske invazije ubitih približno 20.300 ruskih vojakov.

Rusija je v odgovor sporočila, da "nepopravljive izgube" ukrajinske vojske znašajo 23.367 vojakov, čeprav po poročanju Reutersa ni jasno, ali to število obsega samo mrtve ali tudi ranjene. Obe strani sta sicer zadržani pri priznavanju in objavljanju lastnih izgub.

Razdejani Mariupolj. Foto: Reuters
Razdejani Mariupolj. Foto: Reuters

Zelenski: Biden in Macron naj prideta v Ukrajino

Zelenski je v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da bi moral ameriški predsednik Joe Biden obiskati Ukrajino. "To je njegova odločitev, seveda," je dejal Zelenski in dodal, da bodo kakršni koli načrti odvisni od varnostnih razmer. Kljub temu ocenjuje, da je verjetno, da bo Biden "v nekem trenutku" prišel v Ukrajino.

Washington naj bi razmišljal o tem, da bi v Ukrajino poslal obrambnega ministra Lloyda Austina ali zunanjega ministra Antonyja Blinkna, vendar pa je Bela hiša za zdaj izključila možnost tveganega potovanja predsednika v Kijev.

Biden je prejšnji teden rusko vojno v Ukrajini označil za genocid, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa obtožil, da želi izbrisati samo idejo Ukrajine. Teh obtožb pa na novinarsko vprašanje francoski predsednik Emmanuel Macron pred dnevi ni želel ponoviti. Kot je opozoril, bi morali biti svetovni voditelji previdni pri izbiri besed, saj verbalna eskalacija ne bo pomagala končati vojne.

Kot je za CNN še dejal Zelenski, je Macrona povabil, da obišče Ukrajino in se sam prepriča, da ruske sile v Ukrajini izvajajo "genocid". "Mislim, da želi zagotoviti, da bi Rusija sodelovala v dialogu," je glede potez Macrona dejal Zelenski, ki je prejšnji teden Macronovo odklonilno stališče do uporabe izraza genocid označil kot razočaranje.

"Rekel sem mu, da želim, da razume, da to ni vojna, ampak nič drugega kot genocid," je povedal Zelenski. "Povabil sem ga, naj pride, ko bo imel priložnost. Prišel bo, videl situacijo in prepričan sem, da bo razumel," je dodal.

Napad Kremlja na neodvisne medije

Zelenski zahteva več orožja

Zelenski je v soboto znova pozval Zahod, da njegova vojska potrebuje več vojaške pomoči. Prav tako je znova spomnil na možnost, da bi lahko Rusija uporabila jedrsko orožje. Pozval je tudi k dodatnim sankcijam proti Moskvi.

Evropska unija je napovedala, da bo za humanitarno pomoč Ukrajini namenila dodatnih 50 milijonov evrov.

O novih sankcijah razmišlja tudi Evropska unija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je za nemški časnika Bild dejala, da Bruselj razmišlja o novih ukrepih proti ruskemu bančnemu sistemu ter nafti. Rusija je tretja največja proizvajalka nafte na svetu, približno polovico jo izvozi v Evropsko unijo. Kot je za nemški časnik dejala predsednica, Evropska komisija išče ustrezen pristop, da ne bi Putin izvoza za Evropo preprosto preusmeril drugam, nemara celo z višjimi cenami. Ursula von der Leyen je prepričana, da je zaradi obsežnih sankcij Zahoda Rusija na poti v bankrot.

Ursula von der Leyen je ob tem državam članicam EU-ja dejala, naj orožje Ukrajini dostavijo čim hitreje. "Poziv velja vsem državam – tiste, ki to lahko, naj v Kijev pošljejo orožje čim hitreje, saj lahko le tako Ukrajina preživi obrambo proti Rusiji," je dejala. Ob tem je napovedala, da bi lahko nov sveženj sankcij vključeval ukrepe proti ruski banki Sberbank in embargo na rusko nafto.

Medvedjev: Tudi Evropa bo v težavah

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je Evropo posvaril, da se bo v primeru plačilne nesposobnosti Rusije tudi sama znašla v velikih gospodarskih težavah. "Ruska insolventnost bi lahko postala insolventnost Evrope," je na Telegramu zapisal Medvedjev, ki je zdaj namestnik vodje ruskega varnostnega sveta.

Obenem je Medvedjev po poročanju ruske tiskovne agencije Tass predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen obtožil, da želi povzročiti bankrot njegove države. To je "skrivni namen mazohistov iz Bruslja", je opozoril.

Medvedjev je Evropejce tudi opozoril na nadaljnje posledice sankcij, ki jih je EU uvedel proti Rusiji zaradi agresije proti Ukrajini. Kot primera je navedel hiperinflacijo, za katero potem "ne moremo več kriviti slabih Rusov", in pomanjkanje osnovnih dobrin, poroča Tass. Veliko število beguncev iz Ukrajine pa bi po njegovem lahko povzročilo tudi "val nasilnih zločinov".

Medvedjev je bil predsednik Rusije od leta 2008 do leta 2012, med dvema mandatoma Putina.

Papež pozval k miru v Ukrajini

Sorodna novica Papežev urbi et orbi: "Ne navadimo se na vojno!"

Papež Frančišek je pred množico na Trgu sv. Petra v Vatikanu daroval velikonočno mašo in podelil blagoslov mestu in svetu. "Naj izberejo mir, naj nehajo kazati mišice medtem, ko ljudstvo trpi prosim, prosim," je dejal v pozivu o končanju vojne v Ukrajini.

Spomnil je, da v srcu nosimo številne žrtve iz Ukrajine, na milijone razseljenih in beguncev, razdeljene družine, ostarele, ki so ostali sami. Razbita življenja in porušena mesta. "V očeh nosimo pogled otrok, ki so postali sirote in ki bežijo od vojne. Ko jih gledamo, ne moremo, da ne bi zaznali njihovega krika bolečine skupaj s krikom toliko drugih otrok, ki trpijo po vsem svetu. Tistih, ki umirajo od lakote ali pomanjkanja zdravljenja, tisti, ki so žrtve zlorab in nasilja. In tistih, ki so jim odrekli pravico do rojstva."

Ob tem je pohvalil vse družine in skupnosti, ki so sprejele begunce iz Ukrajine, "naj bo to blagoslov za našo družbo, ki jo kvarita sebičnost in individualizem".

Iz Ukrajine prihajajo grozljiva pričevanja o sistematičnem spolnem nasilju