V Kijevu je za vse prebivalce zdaj zagotovljena oskrba z vodo, polovica pa jih ima dostop do ogrevanja, je danes na Telegramu sporočil župan mesta Vitalij Kličko. Dodal je, da ima približno dve tretjini prebivalcev dostop do elektrike.

Vseeno je Kijevčane opozoril, da lahko pričakujejo pogoste izpade elektrike, in jih hkrati pozval k varčevanju z energijo. Zjutraj pa je v Kijevu po začasni prekinitvi dela spet začela voziti tudi podzemna železnica.

V Harkovu, kjer je bilo po navedbah lokalnih oblasti v zadnjem ruskem napadu prizadetih devet energetskih objektov, je bila oskrba z elektriko spet vzpostavljena za 55 odstotkov prebivalcev. Prizadevajo si, da bi čim prej znova vzpostavili popolno oskrbo z električno energijo.

Rusija je v petek s Kaspijskega in Črnega morja na objekte kritične infrastrukture v Ukrajini izstrelila 76 raket. Zaradi tega je več ukrajinskih mest ostalo v temi, prekinjena je bila tudi oskrba z vodo in ogrevanjem.

Ukrajinski zračni obrambi je sicer uspelo sestreliti 60 ruskih raket, preostalih 16 raket pa je povzročilo obsežno škodo na infrastrukturi, ki so jo z izpadi elektrike občutili zlasti na severu, jugu in v osrednjih delih države. Obstreljevanje je terjalo tudi nove smrtne žrtve.

Ukrajinski upravljavec električnega omrežja je v petek opozoril, da je energetski sistem izgubil več kot polovico svojih zmogljivosti, in dodal, da bo prednostno obravnavana obnova kritične infrastrukture, kot so bolnišnice, objekti za oskrbo z vodo in toploto ter čistilne naprave.

Zaradi nekaterih vojaških neuspehov na severovzhodu in jugu Ukrajine je Rusija oktobra začela uporabljati taktiko obsežnih zračnih napadov, katerih glavna tarča je energetska infrastruktura v državi. Milijoni ljudi se odtlej sredi zime spoprijemajo z daljšimi izpadi elektrike.

Putin se je posvetoval z vojaškim vrhom

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v petek sestal z vojaškim vrhom, ki vodi ruske vojaške operacije v Ukrajini in s katerim je govoril predvsem o morebitnih kratkoročnih in srednjeročnih ukrepih, povezanih z vojno.

"V petek je predsednik ves dan preživel v vojaškem štabu, ki sodeluje v posebni vojaški operaciji v Ukrajini," so danes sporočili iz Kremlja. Med drugim se je sestal z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem in načelnikom generalštaba Valerijem Gerasimovom ter opravil ločene pogovore s poveljniki različnih vojaških redov.

"Rad bi slišal vaše predloge glede naših kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov," je Putin dejal na srečanju, ki ga je predvajala ruska državna televizija.

Do srečanja prihaja po tem, ko je Rusija v petek s Kaspijskega in Črnega morja na objekte kritične infrastrukture v Ukrajini izstrelila 76 raket. Zaradi tega je več ukrajinskih mest ostalo v temi, začasno pa je bila prekinjena tudi oskrba z vodo in ogrevanjem.

Zaradi nekaterih vojaških neuspehov na severovzhodu in jugu Ukrajine je Rusija oktobra začela uporabljati taktiko obsežnih zračnih napadov, katerih glavna tarča je energetska infrastruktura v državi. Milijoni ljudi se odtlej sredi zime spopadajo z daljšimi izpadi elektrike ter nezadostno oskrbo z vodo in ogrevanjem.

Ruske oblasti so kritizirale deveti sveženj sankcij EU-ja proti Rusiji in ga označile za nadaljevanje agresije Zahoda. Moskva je ob tem opozorila, da EU s sankcijami škoduje sam sebi, saj bodo sankcije povečale gospodarske in socialne težave unije.

"Zaradi nepremišljenih ukrepov Bruslja se ljudje v EU-ju že soočajo z energetskim primanjkljajem in inflacijo brez primere, nad EU pa visi grožnja deindustrializacije," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova in ob tem sankcije EU označila za nelegitimen enostranski ukrep.

Moskva kritizirala nove sankcije

Po drugi strani imajo ZDA, ki po njenih besedah spodbujajo politiko EU-ja, največje koristi od varnostne krize na evropski celini ter uničenja trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU-jem in Rusijo.

Članice EU-ja so v petek potrdile deveti sveženj sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje prepoved izvoza vseh vrst brezpilotnih letalnikov in zrakoplovov brez posadke v Rusijo in tretje države, ki bi ji lahko ta zračna plovila nato dobavile. EU obenem uvaja dodaten nadzor in omejitve izvoza blaga, med drugim za dobrine za dvojno uporabo.

V novem paketu so še sankcije proti dodatnim trem ruskim bankam. Vsebuje tudi prepoved oddajanja dodatnih štirih ruskih televizij, in sicer NTV/NTV Mir, Rosija 1, REN TV in Pervi Kanal. EU se je za prepoved oddajanja omenjenih televizij odločila, saj so te pod nadzorom ruskih oblasti, ki jih uporabljajo za širjenje propagande o ruski agresiji na Ukrajino.

Zaharova je bila kritična do cenzure ruskih medijev. "Ljudem v EU-ju je onemogočen prost dostop do informacij, čeprav naj bi Zahod zagovarjal svobodo tiska in mnenja," je dejala.

Prav tako je opozorila na ublažitev nekaterih sankcij zoper ruske izvoznike žita in živil. Po njenih besedah je EU s tem priznal, da njene politike že dolgo časa ogrožajo svetovno preskrbo s hrano.
Bruselj pa se pri tem ne sme ustaviti, temveč mora odpraviti vse omejitve za izvoz kmetijskih proizvodov, gnojil in surovin, potrebnih za njihovo proizvodnjo, je še dodala.