"Povedal sem jim, da hočem ekvivalent, kot je za 500 milijard dolarjev redkih zemelj," je v pogovoru za Fox News dejal Trump in dodal, da se je ukrajinska stran s tem načelno strinjala.

"V nasprotnem primeru smo neumni. Rekel sem jim, da moramo – nekaj moramo dobiti. Ne moremo še naprej plačevati tega denarja," je poudaril.

Podoben dogovor je oktobra lani že omenjal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko je zaveznikom v Evropi in ZDA predstavljal svoj "načrt za zmago" v vojni. "Američani so največ pomagali, zato bi morali Američani tudi največ zaslužiti," pa je dejal v petkovem pogovoru za tiskovno agencijo Reuters.

Ukrajina ima poleg nafte in zemeljskega plina tudi obsežne strateške zaloge številnih redkih zemelj in kovin, med njimi titana, litija, grafita in urana. Ti viri bi bili lahko ključni za njeno prihodnjo gospodarsko stabilnost in odvisnost od tuje pomoči. Nahajališča ključnih surovin so sicer tudi na območjih, ki jih trenutno zaseda Rusija.

Po besedah Zelenskega je Rusija zasedla približno polovico ukrajinskih nahajališč redkih zemelj.

Obilica redkih zemelj in kritičnih mineralov

Za zdaj ni jasno, kaj vse ima v mislih Trump, ko govori o strateško dragocenih virih, ki jih ima Ukrajina. Ali gre za vse kritične surovine ali samo za redke zemlje.

Redke zemlje so skupina 17 kovin, ki se uporabljajo za izdelavo magnetov za uporabo v električnih vozilih, pametnih telefonih, raketnih sistemih in drugih elektronskih napravah, zanje pa velja, da nimajo ustreznih nadomestkov. Po drugi strani ameriški geološki zavod kot kritične surovine imenuje 50 mineralov, med katere so vključene tudi redke zemlje, nikelj in litij.

Po navedbah ukrajinskega ministrstva za gospodarstvo so v Ukrajini nahajališča 22 od 34 mineralov, ki jih med kritične surovine uvršča Evropska unija.

Med redkimi zemljami, ki jih poseduje Ukrajina, sta med drugim lantan in cerij, ki se uporabljata v televizorjih in razsvetljavi, neodim, ki se uporablja v vetrnih turbinah in avtomobilskih baterijah, ter erbij in itrij, katerih uporaba sega od jedrske energije do laserjev. Raziskava, ki jo je financiral EU, je pokazala, da ima Ukrajina tudi zaloge skandija, ki se uporablja v letalski in vesoljski industriji.

Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma je Ukrajina tudi ključna potencialna dobaviteljica litija, berilija, mangana, galija, cirkonija, grafita, apatita, fluorita in niklja.

Ukrajinske zaloge grafita, ki je ključna sestavina baterij za električna vozila in jedrskih reaktorjev, predstavljajo 20 odstotkov svetovnih virov, nahajališča pa so v osrednjem delu države in na zahodu.

Dolga pot do pridobivanja surovin

Za zdaj sicer Ukrajina komercialno ne izkorišča še nobene izmed redkih zemelj.

Namestnik ukrajinskega gospodarskega ministra Oleksij Soboljev je januarja dejal, da pripravljajo dogovore z zahodnimi zavezniki, vključno z ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, o projektih za izkoriščanje kritičnih surovin, pri čemer vlada v Kijevu ocenjuje, da bo skupni naložbeni potencial sektorja do leta 2033 znašal med 12 in 15 milijard dolarjev.

Državna geološka služba je dejala, da vlada pripravlja okoli 100 lokacij, ki naj bi jih skupaj licencirali in razvijali, vendar ni navedla dodatnih podrobnosti.

Čeprav ima Ukrajina visokokvalificirano in razmeroma poceni delovno silo ter razvito infrastrukturo, vlagatelji poudarjajo številne ovire za naložbe. Ti vključujejo neučinkovite in zapletene regulativne postopke ter težave pri dostopu do geoloških podatkov in pridobivanju zemljišč. Takšni projekti bi potrebovali več let za razvoj in zahtevali precejšnja vnaprejšnja vlaganja

Dvoumni odgovori Trumpa glede konca vojne

V pogovoru za Fox News je Trump, ki je pred izvolitvijo napovedoval, da bo kot predsednik vojno v Ukrajini končal v 24 urah, o možnostih končanja konflikta spregovoril dvoumno.

"Lahko se dogovorijo, lahko pa se ne dogovorijo. Morda bodo nekoč postali ruski, morda pa ne," je dejal republikanec, ki je v ponedeljek tudi potrdil, da bo Keith Kellogg, posebni odposlanec, zadolžen za pripravo predloga za končanje vojne, kmalu obiskal Ukrajino.

Vir v ukrajinskem predsedstvu je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi Kellogg v Kijev prispel 20. februarja. Pred tem se bo Zelenski konec tedna ob robu 61. Münchenske varnostne konference sestal z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom, je potrdil tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika.

Zelenski pripravljen na zamenjavo ozemlja

Ukrajinski predsednik Zelenski je v pogovoru za britanski Guardian dejal, da je v primeru pogajanj pripravljen ponuditi zamenjavo ozemlja, ki ga v Kursku nadzirajo ukrajinske sile, za vrnitev ukrajinskega ozemlja, ki ga zaseda ruska vojska.

"Zamenjali bomo eno ozemlje za drugo," je dejal Zelenski, ki ni pojasnil, vrnitev katerega ukrajinskega bi zahteval. "Ne vem, bomo videli. A vsa naša ozemlja so pomembna, ni prioritet."

Rusija trenutno zaseda okoli 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja na vzhodu in jugu sosednje države.

Ukrajina je avgusta lani sprožila vdor v rusko obmejno Kursko oblast, njena vojska pa še vedno nadzira dele tega ruskega ozemlja, čeprav manj kot na začetku vdora.

Medsebojni napadi na energetsko infrastrukturo

Rusija in Ukrajina sta ponoči izvedli medsebojne napade na energetsko infrastrukturo. Ministrstvo za energijo v Kijevu je sporočilo, da so morali zaradi napadov uvesti izredne omejitve v oskrbi z elektriko.

"Da bi čim bolj zmanjšali morebitne posledice za energetski sistem, upravljavec prenosnega sistema uvaja nujne omejitve pri dobavi električne energije," je sporočil ukrajinski minister za energijo German Galuščenko. Po njegovih besedah je bila ena od tarč napadov plinska infrastruktura.

Ukrajinska nacionalna energetska družba Naftogaz je potrdila, da je bil v enem od ruskih napadov poškodovan njen objekt v vzhodni pokrajini Poltava. Naftogaz je zagotovil, da so sprejeli potrebne ukrepe za stabilizacijo oskrbe v regiji, kjer naj bi brez plina ostalo najmanj devet vasi in mest.

Ruske oblasti pa so sporočile, da je Ukrajina ponoči nad zahodne in južne ruske oblasti izstrelila več deset brezpilotnikov. Po navedbah obrambnega ministrstva jih je zračna obramba 40 prestregla, od tega 18 nad Saratovsko oblastjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po besedah vodje ukrajinskega centra za boj proti dezinformacijam Andrija Kovalenka so ukrajinske sile v Saratovu napadle naftno rafinerijo, v bližnjem Engelsu pa so znova napadle tamkajšnje rusko letalsko oporišče. Naftni in drugi objekti v Saratovu in Engelsu so sicer v zadnjih tednih pogosta tarča ukrajinskih letalnikov.