"Od tega trenutka naprej bodo stvari drugačne in Evropa se mora temu prilagoditi," je povedal Zelenski in opozoril, da bodo ZDA zmanjšale izdatke za evropsko obrambo. "Podpredsednik ZDA je včeraj tu v Münchnu jasno povedal. Desetletja, je dejal, desetletja starih odnosov med Evropo in Ameriko se končujejo," je Zelenski povzel besede ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je udeležence konference nagovoril v petek.

Zelenski je dejal, da verjame v Evropo in jo poziva, naj deluje za lastno dobro. Evropa bi morala oblikovati svoje oborožene sile, je dejal. Te naj ne bi nadomestile Nata, temveč izravnale evropske izdatke na področju obrambe z izdatki ZDA.

"Evropa potrebuje en glas, ne ducat različnih," je dejal Zelenski. "Nekateri v Evropi so morda razočarani nad Brusljem. Toda bodimo si na jasnem: če ne Bruselj, potem Moskva," je dodal.

Evropo je spodbudil, naj sodeluje z ZDA, sicer bo Rusija izkoristila morebitne delitve in razdrla Evropo. Amerika ne bo ponudila zagotovil o varnosti, če ne bodo trdna tudi evropska zagotovila, je povedal. Evropo je pozval tudi k enotni in usklajeni zunanji politiki, da "bi bil
lahko konec vojne naš prvi skupni dosežek".

Obtožil Rusijo napada na jedrsko elektrarno v Černobilu

Poudaril je, da se odločitev o Ukrajini ne sme sprejemati brez Ukrajine, odločitev o Evropi pa ne brez Evrope. "Če bomo izključeni iz pogajanj o naši prihodnosti, bomo vsi izgubili," je dejal.

Zelenski je znova obtožil Rusijo, da je v petek napadla sarkofag jedrske elektrarne v Černobilu, kar naj bi po njegovem mnenju pokazalo, da si Rusija ne želi miru in ni pripravljena na dialog.

"Putin ne more ponuditi resničnih zagotovil o varnosti, ne le zato, ker je lažnivec, temveč ker Rusija v trenutni situaciji potrebuje vojno, da lahko obdrži moč," je dejal Zelenski.

Zelenski je povedal tudi, da se Rusija pripravlja na nadaljnje vojaško zaostrovanje, saj še naprej krepi svoje oborožene sile in zaposluje dodatne vojake.

Po navedbah ukrajinskih obveščevalcev naj bi Moskva nameravala svoje enote poleti premestiti v zavezniško Belorusijo, ki meji na tri države članice Nata in je postala pomemben steber ruskih vojaških operacij. Pri napotitvi vojakov v Belorusijo naj bi šlo sicer za vojaško vajo, je dejal Zelenski, a opozoril, da se je tako začela tudi ruska invazija Ukrajine pred skoraj tremi leti.

Ni jasno, proti komu bi Rusija te sile uporabila, je dejal Zelenski, ki je pozval ukrajinske zaveznike, naj pripravijo načrte za ravnanje ob morebitnem novem napadu Rusije.

Za Zelenskega pod vprašajem preživetje Ukrajine

Ukrajina ima le malo možnosti, da preživi brez podpore ZDA, je pred tem v pogovoru z ameriško televizijo NBC dejal Zelenski, ki ne želi razmišljati o boju proti Rusiji brez ameriške vojaške pomoči.

"Verjetno bo to zelo, zelo, zelo težko. Seveda pa imate v vseh težkih situacijah možnost. Vendar pa bomo imeli malo možnosti, zelo malo možnosti, da bi preživeli brez podpore ZDA. Mislim, da je to zelo pomembno, odločilno," je Zelenski dejal v petek ob robu münchenske varnostne konference.

Kot je povedal ukrajinski predsednik, sploh ne želi razmišljati o boju proti Rusiji brez ameriške vojaške podpore. "Ne želim razmišljati o tem, da ne bi bili strateški partnerji," je dejal.

Zelenski je izrazil zaskrbljenost, da bo Ukrajina v prihodnosti izpostavljena novemu velikemu napadu Rusije, če se bodo ZDA odpovedale sodelovanju v vojni in ne bodo še naprej zagotavljale vojaške podpore.

Po njegovih besedah želi ruski predsednik Vladimir Putin sesti za pogajalsko mizo ne zato, da bi končal vojno, temveč zato, da bi dosegel dogovor o prekinitvi ognja, ki bi odpravil nekatere mednarodne sankcije proti Rusiji in omogočil njeni vojski, da se pregrupira. "To je tisto, kar si resnično želi. Želi premor, priprave, urjenje, odpravo nekaterih sankcij zaradi premirja," je zatrdil.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ta teden pogovarjal s Putinom o končanju vojne, kar je v Ukrajini in njenih evropskih zaveznicah povzročilo skrbi, da bodo pogajanja o končanju skoraj tri leta trajajočega konflikta potekala mimo njih. Zelenski je že v sredo izjavil, da ni najbolj prijetno, da se je Trump slišal s Putinom prej kot z njim.

Za še dodatno zaskrbljenost Kijeva in evropskih prestolnic je poskrbel ameriški obrambni minister Peter Hegseth, ki je dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v Natu kot del rešitve za končanje vojne, ob tem pa tudi izrazil prepričanje, da vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 ni uresničljiva.

Hegseth je med petkovim obiskom na Poljskem zagovarjal prizadevanja Trumpa za začetek pogajanj glede vojne v Ukrajini s Putinom. Na vprašanje, ali zaupa Putinu, da bo izpeljal morebitni sklenjen dogovor, pa je novinarjem odgovoril: "Ni treba nekomu zaupati, da bi se z njim pogajal."

Zelenski je sicer po srečanju z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom v Münchnu skušal delovati pozitivno, ko je dejal, da so pogovori potekali dobro, in napovedal, da se bosta v prihodnosti znova sešla. "Resnično moramo več govoriti, več delati in pripraviti načrt, kako ustaviti Putina in končati vojno," je poudaril in dodal, da si Ukrajina želi miru, a da hkrati potrebuje ustrezna varnostna zagotovila.

Že pred srečanjem z Vanceom je Zelenski povedal, da se je pripravljen sestati tudi s Putinom, ko se bodo Kijev in njegovi zavezniki dogovorili o načrtu, kako končati vojno. Ob tem je ponovil, da se odločitev o Ukrajini ne sme sprejemati brez Ukrajine.

"Želimo, da se vojna konča, da se ubijanje ustavi, vendar želimo doseči trajen mir, ne pa miru, zaradi katerega bo vzhodna Evropa že čez nekaj let znova v konfliktu," je dejal Vance.

Trump potrdil, da bo Ukrajina del pogajanj

Na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajina del njegovih pogajanj z Rusijo o miru v Ukrajini, predsednik ZDA v sredo ni dal odgovora, medtem ko je v petek zatrdil, da bo.

Trump je ponovil mnenje, da si Putin želi miru, saj bi mu v nasprotnem primeru menda to tudi povedal. Zelenski je po srečanju s poljskim premierjem Donaldom Tuskom na družbenih medijih objavil, da Putinu ne gre zaupati, ko govori, da si želi miru.

Kremelj je potrdil, da bi se lahko Trump in Putin srečala v Savdski Arabiji, o čemer je v sredo govoril Trump. Vendar je tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov dejal, da še ni nobene trdne odločitve o kraju in času srečanja. "Morda čez nekaj tednov, morda čez nekaj mesecev," je dejal.

Scholz: Ukrajini moramo zagotoviti suverenost

Nemški kancler Olaf Scholz je na Münchenski varnostni konferenci poudaril, da se bo vojna med Rusijo in Ukrajino končala, če se bo zagotovila suverenost Ukrajine. Opozoril je še, da se mora Ukrajini omogočiti učinkovita obramba.

"Mir bo le, če bo zagotovljena suverenost Ukrajine," je dejal Scholz. "Diktiranemu miru zato nikoli ne bomo namenili podpore," je dodal.

Prepričan je, da ne bodo sprejeli nobene rešitve, ki bi vodila v ogrožanje evropske in ameriške varnosti, saj da bi to koristilo le ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, poročajo tuje tiskovne agencije. "Evropejci bomo te interese samozavestno in enotno zastopali v prihodnjih pogajanjih," je dodal.

Ukrajina mora imeti po prepričanju Scholza zagotovljene obrambne sposobnosti tudi v času mirovnih pogajanj, saj da mora biti sposobna obraniti se ruskih napadov. Priznava pa, da bo to finančni, materialni in logistični izziv, zato bo nujna podpora transatlantskih partnerjev.

Scholz kritiziral vmešavanje Vancea

Je bil pa danes Scholz kritičen do ameriškega podpredsednika J. D. Vancea zaradi njegove podpore skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Vztrajal je, da zunanje vmešavanje v nemške parlamentarne volitve, ki bodo 23. februarja, ni dopustno. "Kako se bo naša demokracija nadaljevala, je nekaj, o čemer bomo odločali sami," je poudaril.