Zelenski je na skupni novinarski konferenci z moldavsko predsednico Maio Sandu v Kijevu napovedal, da je Ukrajina pripravljena poslati premog največji moldavski elektrarni Cuciurgan, ki leži v mednarodno nepriznani separatistični Pridnestrski republiki in ji je Rusija ustavila dobavo plina 1. januarja. Zaradi tega se država spoprijema z energetsko krizo, kajti omenjena elektrarna je v preteklosti državi zagotavljala približno 70 odstotkov potrebne elektrike.

"Zadnja poteza Rusije je bila orkestracija energetske krize," je Sandu povedala novinarjem in dodala, da so cene električne energije na ozemljih pod nadzorom njene vlade močno narasle, v Pridnestrski republiki pa so razmere še slabše. "Tisti, ki živijo v pridnestrski regiji Moldavije in so talci neustavnega režima, ki ga Rusija podpira zadnja tri desetletja, so zdaj prepuščeni mrazu in temi."

Zelenski je dejal, da bi lahko Ukrajina dobavila dovolj premoga Moldaviji ali Pridnestrju, da bi rešila njune energetske težave in znižala cene električne energije za 30 odstotkov.

"Imamo premog, ki ga lahko dobavljamo Moldaviji, lahko ga dobavljamo Tiraspolu," je na skupni novinarski konferenci s Sandu dejal Zelenski. Dodal je, da se je Kijev pripravljen pogovarjati o nizki ceni oz. je premog pripravljen dobavljati tudi zastonj, če bi oblasti v Pridnestrju v zameno Ukrajini dobavljale prepotrebno elektriko.

Ukrajinski predsednik je omenil tudi možnost, da bi v elektrarno poslal delegacijo, ki da bi optimizirala njeno proizvodnjo. "Zdaj mora režim v Tiraspolu sprejeti to pomoč in poskrbeti, da bodo ljudje čim prej dobili ogrevanje in elektriko," je ob ponujenem premogu poudarila Sandu.

Pridnestrje s približno 400.000 prebivalci se je v preteklosti glede oskrbe z ogrevanjem in elektriko zanašalo na ruski plin, vendar je ruski energetski velikan Gazprom 1. januarja prekinil dobavo plina zaradi spora o dolgu z moldavsko vlado. Elektrarna Cuciurgan je nato za proizvodnjo elektrike začela uporabljati premog, zalog pa naj bi imela do sredine februarja.

Ne glede na spor o dolgu bi bila sicer dobava ruskega plina prek Ukrajine s 1. januarjem prekinjena, saj se je z novim letom iztekel sporazum med Moskvo in Kijevom o tranzitu plina, ki ga Ukrajina zaradi nadaljevanja ruske invazije noče podaljšati. Po navedbah Kišinjeva bi Rusija sicer lahko plin dobavljala po alternativni poti, ki vodi čez Črno morje do Turčije in nato prek Balkana.

Kdo se bo udeležil pogajanj o koncu vojne v Ukrajini?

"Glede tega, kakšna bo udeležba na pogajanjih: Ukrajina, resnično upam, da bo tam prisotna Ukrajina, Amerika, Evropa in Rusi," je naštel želene udeležence Zelenski in pozneje pojasnil, da za zdaj ni bil zastavljen še noben okvir pogajanj. "Res bi si želel, da bi Evropa sodelovala, saj bomo člani Evropske unije."

Ob tem je še dejal, da verjame, da bi novi predsednik ZDA Donald Trump lahko končal vojno, vendar bi to lahko storil le, če bi v pogovore vključil Ukrajino. "Drugače ne bo šlo. Ker Rusija noče končati vojne, medtem ko jo Ukrajina želi končati."

Trump je med svojo kampanjo obljubil, da bo končal vojno v 24 urah po prevzemu položaja, vendar so njegovi pomočniki od takrat dejali, da bi dogovor lahko trajal več mesecev. Ameriški predsednik je izrazil pripravljenost govoriti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o koncu vojne. V petek je Putin dejal, da bi se rad srečal s Trumpom in govoril o Ukrajini, kot oviro za pogajanja pa je navedel odlok Zelenskega iz leta 2022, ki prepoveduje pogovore s Putinom. Zelenski je na tiskovni konferenci povedal, da je to prepoved uvedel, da bi preprečil Putinu vzpostavitev drugih komunikacijskih kanalov s sogovorniki v Ukrajini. Ob tem je še pojasnil, da je, preden je podpisal omenjeni ukaz, Rusija to dejavno skušala početi.