Foto: EPA
Foto: EPA

Tudi ruske sile so po poročanju britanskega BBC-ja sporočile, da so ukrajinske sile dosegle "pomembno zmago" in da so bili civilisti v enem izmed pomembnejših mest, v Kupjansku, ki je pod nadzorom ruskih sil, evakuirani.

Ukrajinske sile naj bi bile od mesta oddaljene le 15 kilometrov.

Rusija naj bi v regijo pošiljala dodatne okrepitve, tako po kopnem kot po zraku s transportnimi helikopterji Mi-26 – vsak lahko pelje 80 vojakov.

Protiofenziva traja od začetka septembra

Spomenik padlim vojakom med drugo svetovno vojno, ki so ga pred kratkim obnovili in znova odkrili v ukrajinski pokrajini Doneck. Foto: Reuters
Spomenik padlim vojakom med drugo svetovno vojno, ki so ga pred kratkim obnovili in znova odkrili v ukrajinski pokrajini Doneck. Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že v četrtek zvečer v rednem večernem nagovoru dejal, da jim je uspelo v okviru protiofenzive, ki so jo začeli 1. septembra, na jugu in vzhodu države "osvoboditi" več deset naselij oziroma več kot tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, poroča britanski BBC.

V Ukrajini je bilo sicer že pred nekaj dnevi slišati, da so ukrajinske sile na območju Harkova dosegle pomemben preboj, vendar tega pred tem uradno ni potrdil nihče. Če navedbe Kijeva držijo, bi bilo napredovanje ukrajinske vojske v Harkovu po pisanju BBC-ja najhitrejši premik frontne linije vse od marčevskega hitrega umika ruskih sil s položajev okoli Kijeva.

EU podprl dodatno pomoč Ukrajini v vrednosti pet milijard evrov

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic EU-ja so se na neformalnem zasedanju sveta EU-ja za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) v Pragi sešli s predstavniki Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) ter podprli hitro sprejetje dodatne finančne pomoči Ukrajini v vrednosti pet milijard evrov. Posojilo naj bi Ukrajini pomagalo pri financiranju najnujnejših potreb. Komisija je predlagala, da se znesek zbere na kapitalskih trgih, obresti in drugi stroški pa se krijejo iz proračuna EU-ja.

Domnevni napad na bolnišnico v pokrajini Sumi

Od Moskve nastavljeni uradnik v regiji Harkov Vitalij Gančev je ob tem na televiziji zatrdil, da za kraj Balaklija, ki naj bi ga Ukrajina po lastnih navedbah že zasedla, potekajo "srditi boji". Kot je priznal, ruske sile Balaklije trenutno resda ne nadzorujejo, a se ne predajajo in skušajo od tam pregnati ukrajinske vojake.

Guverner ukrajinske severovzhodne pokrajine Sumi Dmitro Živicki pa je sporočil, da so ruske zračne sile v petek zjutraj zadele in uničile bolnišnico. "Rusko letalstvo je, ne da bi prestopilo ukrajinsko mejo, streljalo na bolnišnico. Prostori so uničeni, več ljudi je ranjenih," je zapisal.

Putin in Erdogan o dogovoru za izvoz žita

Ruski predsednik Vladimir Putin in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan bosta prihodnji teden na srečanju v Uzbekistanu govorila o izvajanju dogovora o izvozu ukrajinskega žita, so sporočili iz Kremlja. Putin je v sredo dejal, da so bili Rusija in svet v razvoju "prevarani" s pogoji dogovora, in napovedal, da bo zahteval spremembe, preden bodo dogovor novembra podaljšali.

ZN: Mučenje ukrajinskih vojnih ujetnikov je lahko vojni zločin

Vodja misije Združenih narodov za človekove pravice v Ukrajini Matilda Bogner je sporočila, da Rusija ne dovoljuje dostopa do ukrajinskih vojnih ujetnikov. Dodala je, da ima ZN dokaze o mučenju nekaterih zapornikov, kar bi lahko predstavljalo vojne zločine.

Ukrajinski zaporniki so podvrženi "procesu sprejema", pri katerem so prisiljeni hoditi ali teči med vrstami ruskih paznikov, ki jih izmenoma pretepajo. Njena ekipa je prejela tudi informacije o ukrajinskih zapornikih, ki v kazenski koloniji v Olenivki trpijo za nalezljivimi boleznimi, vključno s hepatitisom A in tuberkulozo. Rusijo je tudi pozvala, naj iz humanitarnih razlogov izpusti štiri noseče vojne ujetnice, ki so zaprte na območjih pod ruskim nadzorom v Ukrajini.

ZN obsoja dramatičen porast kršitev človekovih pravic v Ukrajini

Ruske sile so bile v Ukrajini odgovorne za več kot 400 samovoljnih pridržanj in prisilnih izginotij, več deset tovrstnih dejanj pa je izvedla tudi ukrajinska vojska, so sporočili iz ZN-a. "Če bi na sodišču dokazali, da je bil vojni ujetnik v priporu mučen in da so z njim slabo ravnali, bi to pomenilo vojni zločin," je opozorila vodja misije ZN-a za človekove pravice Matilda Bogner.

Kot je dodala, so ruske sile po podatkih njene ekipe na območjih, ki so pod njihovim nadzorom, samovoljno pridržale 416 ljudi, od katerih so številni izginili. 16 so jih medtem našli mrtvih, 166 je bilo izpuščenih. Po njenih navedbah je misija ZN-a v Ukrajini potrdila še 51 primerov samovoljnih pridržanj od ukrajinskih sil in 30 primerov, pri katerih bi lahko šlo za prisilna izginotja, ki so jih izvedli ukrajinski organi pregona.