V uradu so potrdili smrt 8231 civilistov, a menijo, da bi lahko bilo njihovo število veliko večje, saj je težko pravočasno dobiti informacije o številu morebitnih žrtev na območjih, kjer potekajo siloviti spopadi, piše v poročilu, objavljenem na spletni strani urada. Po podatkih urada, ki spremlja število civilnih žrtev od začetka vojne 24. februarja lani, je bilo do 12. marca letos ranjenih 13.734 civilistov.

Največ civilnih žrtev so zaznali na območjih pod nadzorom ukrajinske vlade, in sicer 6372 mrtvih in 11.247 ranjenih. V regijah pod ruskim nadzorom pa je bilo ubitih 1859, ranjenih pa 2487 civilistov. Po ocenah urada je bilo samo marca lani ubitih več kot 3900 civilistov, 2900 pa ranjenih, od takrat pa se število civilnih žrtev zmanjšuje.

Veliko večino smrtnih žrtev so zahtevali artilerijski izstrelki, rakete in letalske bombe, sledijo protipehotne mine in ostanki eksplozivnih sredstev.

V bitki za Bahmut velike izgube za obe strani

V močno opustelem Bahmutu se nadaljujejo ostri boji, obe strani poročata o vse višjem številu žrtev nasprotne vojske.

Poveljnik ukrajinskih kopenskih sil je dejal, da so razmere v mestu, ki ga deli reka Bahmutka, zelo zahtevne, hkrati pa dodal, da se njegove sile uspešno upirajo prizadevanjem ruskih sil, da bi ga zasedle. "Vsi poskusi sovražnika, da bi se zasedel mesto, so zatrti z artilerijo, tanki in drugim orožjem," je prek Telegrama sporočil Oleksander Sirski. Ukrajinske sile nadzorujejo zahod Bahmuta, medtem ko so borci Wagnerjeve skupine prevzeli nadzor nad večino vzhodnega dela. Predela loči reka Bahmutka, je v poročilu o dogajanju konec tedna zapisalo britansko obrambno ministrstvo.

Sorodna novica V Evropi vse več orožja, Ukrajina je postala 3. največja uvoznica, ZDA ostajajo največja izvoznica

Vodja Wagnerjevih enot Jevgenij Prigožin je v nedeljo dejal, da so razmere "težke, zelo težke". "Bližje kot smo središču mesta, težji so boji. Ukrajinci mečejo neskončne rezerve. Toda mi napredujemo in bomo še napredovali," je dejal in dodal, da njegovim članom s strelivom pomaga ruska vojska. "Včeraj smo dobili 15 tovornjakov, danes 12. In mislim, da jih bomo še dobivali," je dejal in dodal, da ni nobenega konflikta med njegovimi borci in ruskimi enotami.

Prigožin se je v preteklih tednih pritoževal, da ruska vojska namenoma ne daje streliva njegovim borcem, kar je obrambno ministrstvo zanikalo.

Visoko število žrtev na obeh straneh

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v večernem nagovoru v nedeljo dejal, da so ukrajinske enote v zadnjih nekaj dneh ubile več kot 1100 ruskih vojakov. "V manj kot tednu dni smo samo v Bahmutu ubili več kot 1100 vojakov, kar je za rusko stran nepopravljiva izguba." Ob tem je dodal, da je bilo še 1500 ruskih vojakov poškodovanih v taki meri, da se ne morejo bojevati. Ruska stran je predtem sporočila, da so v zadnjih 24 urah na področju Doneškega bazena ubili več kot 220 ukrajinskih vojakov. Nobena stran ni podala podatkov o svojih žrtvah.

Prigožin je napovedal, da bo njegova skupina začela novo novačenje borcev po zavzetju Bahmuta. Skupina ima 42 centrov za urjenje.

Analitiki napovedujejo, da bo ukrajinska vojska začela pomladno protiofenzivo aprila oz. maja, ko se bo vreme izboljšalo, do takrat pa se bodo okrepili tudi vojaško, predvsem računajo na tanke leopard in abrams. "Vsi čakajo. Prva tankovska brigada tudi. Pred kratkim smo poslali osebje na urjenje o uporabi leopardov," je dejal ukrajinski tankovski brigadir Leonid Hoda.

Nad regijo Belgorod, ki meji na Ukrajino, je ruska zračna obramba danes izstrelila štiri rakete, je sporočil tamkajšnji guverner Vjačeslav Gladkov. Po njegovih navedbah je bil en človek ranjen. Ukrajinsko mesto Doneck, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v nedeljo tarča štirih obstreljevanj, ruski uradniki so krivdo zanje pripisali Ukrajini.

Medtem je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba Nemčijo pozval, naj pospeši dobavo orožja in začne urjenje ukrajinskih pilotov za uporabo zahodnih bojnih letal. Kot je dejal, ne pričakuje, da bodo zahodni zavezniki Ukrajini dali bojna letala, za katera je prosila, a je dodal, da bi morali biti piloti že izurjeni, ko se bodo za dobavo bojnih letal odločili.

Kitajski predsednik Ši Džinping naj bi za prihodnji teden načrtoval obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča Reuters. Uradno Peking in Moskva še nista potrdila obiska.

Moskva privolila v podaljšanje sporazuma o žitu

Rusija je privolila v podaljšanje sporazuma o izvozu žita čez Črno morje, ki ga je z Ukrajino ob posredovanju ZN-a in Turčije sklenila julija lani, vendar le za 60 dni, je sporočil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Veršinin in dodal, da je nadaljnje podaljšanje odvisno od spoštovanja dela sporazuma o izvozu ruskega žita in gnojil.

"Ruska stran (...) ne nasprotuje ponovnemu podaljšanju 'črnomorske pobude' po izteku drugega roka 18. marca, vendar le za 60 dni," je v izjavi po pogovorih s predstavniki ZN-a v Ženevi sporočil Veršinin.

Sporazum, ki omogoča izvoz žita iz Ukrajine čez Črno morje, sta sprti strani sklenili julija lani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije. Ta je omogočil izvoz več kot 20 milijonov ton žita iz Ukrajine, potem ko je izvoz zaradi ruske invazije zastal, in tako pomagal znižati cene hrane na svetovnih trgih.

Dogovor, katerega veljavnost se bo iztekla 18. marca, naj bi se sicer samodejno podaljšal, če temu ne bi uradno nasprotovala nobena stran. Vendar pa je ruski zunanji minister Sergej Lavrov prejšnji četrtek opozoril, da bi podaljšanje za Rusijo lahko postalo problematično, saj se, kot je dejal, klavzule, ki predvidevajo izvoz ruskega žita in gnojil brez zahodnih sankcij, ne spoštujejo.

"Naše nadaljnje stališče bo odvisno od oprijemljivega napredka pri normalizaciji našega kmetijskega izvoza, ne v besedah, temveč v dejanjih," je ob tem danes opozoril tudi Veršinin in dodal, da to vključuje "bančna plačila, transportno logistiko, 'odmrznitev' finančnih dejavnosti in dobavo amonijaka prek plinovoda Toljati-Odesa".

Dan prej je med obiskom v Kijevu generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres poudaril nujnost podaljšanja sporazuma za svetovno prehransko varnost in cene hrane, s čimer se je strinjal tudi njegov gostitelj, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Podaljšanje sankcij proti Rusiji

Svet EU-ja je za šest mesecev, do 15. septembra, podaljšal sankcije proti 1473 posameznikom in 205 subjektom iz Rusije zaradi spodkopavanja ali ogrožanja ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, so sporočili iz Bruslja.

Sankcije obsegajo omejitve potovanj za fizične osebe, zamrznitev premoženja in prepoved zagotavljanja sredstev iz skladov ali drugih gospodarskih virov.

Po 24. februarju lani, ko je Rusija začela invazijo v Ukrajini, je Evropska unija v odgovor nanjo zelo razširila sankcije proti Rusiji, da bi pomembno oslabila njeno gospodarsko bazo, ji odvzela dostop do ključne tehnologije in trgov, ter znatno zmanjšala njene sposobnosti za vodenje vojne.

Svet EU-ja je v sklepih 9. februarja znova izrazil odločno obsodbo ruske agresivne vojne proti Ukrajini, tudi kot očitne kršitve Ustanovne listine Združenih narodov in kot tiste, ki je Ukrajini in njenemu prebivalstvu prinesla ogromno trpljenja in uničenja. Rusijo so pozvali k takojšnji ustaviti vojne.

Evropska unija bo Ukrajini, dokler bo potrebno, stala ob strani, ostaja pa tudi neomajna v podpori njene suverenosti in ozemeljske celovitosti, so še sporočili iz Sveta EU-ja.