Štiriodstotni volilni prag za vstop v parlament je sicer uspelo prebiti še stranki turške manjšine DPS, ki je dobila 11,5 odstotka glasov, in nacionalistični stranki Ataka, ki jih je dobila 8,2 odstotka, medtem ko so Bolgarsko državljansko gibanje (DBG) prve bolgarske evropske komisarke Meglene Kuneve in še dve stranki na robu parlamentarnega praga in bo treba počakati na končne uradne izide.

Pred volitvami so javnomnenjske raziskave napovedovale tesnejši izid med desnosredinskim Gerbom in opozicijskimi socialisti in celo morebitno presenečenje. A sta Borisov in njegov Gerb očitno vnovič zmagala, čeprav so ga februarja množični protesti v državi prisilili v odstop in v predčasne volitve nekaj mesecev pred potekom mandata.

Podpora stranki pada
Gerb je izgubil kar nekaj podpore glede na zadnje volitve leta 2009, ko je z obljubami o izkoreninjenju korupcije dobil kar 40 odstotkov glasov. Sicer pa je stranka že napovedala nadaljevanje politike varčevalnih ukrepov in boj proti korupciji, medtem ko so socialisti obljubljali 250.000 novih delovnih mest, znižanje brezposelnosti in nižanje davkov za tiste z najnižjimi dohodki.
Nezaupanje ljudi v politiko se veča
Volilna udeležba na predčasnih volitvah v Bolgariji je bila po podatkih NZIOM-a 44-odstotna, za primerjavo, na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2009 je bila približno 60-odstotna.

Proti 'ponovitvi starega parlamenta'
Po objavi rezultatov vzporednih volitev so se sicer v Sofiji znova zbrali demonstranti, ki so protestirali proti "ponovitvi starega parlamenta". Množični protesti, ki so jih februarja sredi naraščajočega nezadovoljstva zaradi revščine, visoke brezposelnosti in korupcije na koncu sprožili zvišani računi za elektriko, so sicer terjali več ranjenih in tudi smrtno žrtev.

Borisov je po teh protestih sicer odstopil, a je med volivci kljub neizpolnjenim obljubam ohranil veliko podpore. Ta mu je sicer v zadnjih dneh pred volitvami kopnela, predvsem zaradi prisluškovalne afere, v katero je bil vpleten in in visoki predstavniki njegove stranke.
Zaradi afere je prejšnji teden tožilstvo Borisova tudi zaslišalo, a še ni jasno, ali bodo proti njemu uvedli tudi preiskavo. Zaradi oviranja pravice mu sicer grozi do pet let zapora.
Kdo je tiskal dodatne glasovnice?
Interes za volitve je bil velik tudi med mednarodnimi opazovalci, še posebej zaradi navedb, da naj bi bili številni Bolgari pripravljeni prodati svoj glas na volitvah. Volitve v državi nadzoruje rekordno število članov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, opozicija pa je najela tudi avstrijsko podjetje za neodvisno vzporedno štetje glasovnic.

Ob prisluškovalni aferi, s katero je bilo razkrito, kako je vladna stranka prisluškovala svojim lastnim in opozicijskim politikom, je policija v petek potrdila, da so v bližini Sofije v neki tiskarni, ki je tiskala prave glasovnice, zaplenili še dodatnih 350 tisoč nezakonito natisnjenih glasovnic, ki bi lahko odločile o 25 poslanskih sedežih v 240-članskem parlamentu.

Policija že preiskuje, kdo bi lahko naročil te dodatne glasovnice. Po poročanju državnega radia BNR naj bi bil lastnik tiskarne blizu ene ključnih političnih strank. Prvi sumi tožilstva so že padli na nekdanjega notranjega ministra Cvetana Cvetanova, vidnega politika Gerba.

"Škandal. To dokazuje, da so se pripravlja popolna ponareditev volitev," je bil razburjen vodja opozicije Stanišev, ki upa, da mu bodo dogodki zadnjih dni le prinesli zmago.