Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je makedonski parlament pozvala, naj potrdi francoski predlog dogovora z Bolgarijo, poroča Reuters.

"Če se odločite podpreti revidirani francoski predlog, bo v naslednjih dneh organizirana politična medvladna konferenca," je dejal Von der Leyen. "Evropska komisija bo takoj nato začela s postopkom pregleda pravnega reda EU-ja. To je prvi korak v pogajalskem procesu," je obljubila poslancem.

Med njenim govorom je do govorniškega odra pristopil eden od poslancev in pred predsednico komisijo postavil protestni napis z besedico "NE". Več poslancev stranke VMRO DPMNE je v parlamentu razvile podobne plakate.

Tudi med govorom predsednice Evropske komisije so v Skopju potekali protesti. Policija je protestnikom onemogočila vstop v parlament, jezna množica pa je v policiste metala jajca in ledene kocke.

Protestniki: francoski predlog ogroža makedonsko identiteto

Protestniki trdijo, da predlog ogroža makedonske nacionalne interese in njihovo identiteto ter makedonski jezik. Von der Leyen je v parlamentu skušala nagovoriti tudi te pomisleke: "Nobenega dvoma ni, da je makedonski jezik vaš jezik. Zato se revidirani predlog nanaša na makedonski jezik, brez kvalifikacije s strani EU-ja. Predlog spoštuje tudi vašo nacionalno identiteto."

Evropski in ameriški politiki Makedonce prepričujejo, naj sprejmejo ponudbo in začnejo pogajanja z Evropsko unijo, na katera čakajo že od leta 2005. A protesti so vsak dan večji, sinoči je bilo na ulicah po nekaterih ocenah že skoraj 10.000 ljudi.

"Nočemo, da nas spremenijo v Bolgare."

"Nočemo, da nas spremenijo v Bolgare. Smo Makedonci, po duši in telesu. In nihče nas ne bo prepričal, da smo Bolgari," je dejal eden od protestnikov.

Ne potrebujemo Evrope, ne na tak način, sporočajo protestniki, prepričani, da je sporazum poguben, da pomeni asimilacijo in bulgarizacijo Makedoncev. V Sofiji trdijo, da je makedonski jezik le dialekt bolgarščine, makedonski narod pa da je umetno ustvaril Tito.

V makedonski vladajoči stranki socialdemokratov pa vztrajajo, da je kompromis sprejemljiv. "In kot smo dejali, dogovor jamči makedonski jezik, identiteto, suverenost in vse, kar je nujno za evropsko pot," je dejal Darko Kaevski.

Večina za Kovačevskega naj ne bi bila težava

V sobranju večina za premierja Dimitarja Kovačevskega, ki se sooča z nasprotniki znotraj koalicije, ne bo težava, saj predlog, ki posredno pomeni tudi zeleno luč za začetek pogajanj z Albanijo, podpirajo tudi makedonske opozicijske albanske stranke.

A Bolgarija zahteva tudi, da v makedonsko ustavo vpišejo bolgarsko manjšino, potrebne dvetretjinske večine pa brez opozicijske VMRO DPMNE ni. Ta stranka pa predlogu na ulicah ostro nasprotuje. Tudi zato, ker bi del pogajalskega okvira postal dogovor o dobrososedskih odnosih iz leta 2017.

Predlog ob dogovoru z Grčijo izrecno omenja, poziva k pospešitvi iskanja kompromisov, vsako leto naj bi ocenjevali, kako potekajo pogovori o spornih, zelo občutljivih zgodovinskih vprašanjih. In Bolgarija, opozarjajo nasprotniki, se bo lahko vedno sklicevala na ta dokument.

Makedonci so medtem vse bolj razočarani. Izpolnili so obljube, sprejeli so kompromise, tudi z Grčijo, zaradi katere so spremenili ime. Postali so sicer del Nata, pogajanj z Unijo pa še vedno niso začeli.