Regionalna vlada v Edinburgu želi referendum o neodvisnosti Škotske, ki naj bi bil posvetovalne narave, izvesti 19. oktobra prihodnje leto, a britanska vlada temu odločno nasprotuje.

Škotska in britanska vlada bosta vsaka svoje argumente predstavili pred senatom petih sodnikov na vrhovnem sodišču v Londonu, ki z vidika zakonodaje odloča o zadevah velikega javnega ali ustavnega pomena, ki zadevajo celotno prebivalstvo države.

Obravnavi sta namenjena dva dneva, razglasitev odločitve pa je po poročanju BBC-ja pričakovati v nekaj tednih ali mesecih.

Peterica sodnikov bo preučila pravno podlago za zakon o referendumu na Škotskem, ki ga predlaga vladajoča Škotska nacionalna stranka (SNP) in ki kot datum izvedbe določa 19. oktober 2023. V središču odločanja bo vprašanje pristojnosti regionalnega parlamenta v Edinburgu nasproti Westminstru, parlamentu v Londonu.

Ker britanska vlada noče privoliti v nov referendum o neodvisnosti po zgledu glasovanja iz leta 2014, želi škotska vlada ustvariti lasten pravni okvir za vnovičen referendum, češ da je pravica do samoodločbe temeljna in neodtujljiva pravica.

Vlada v Londonu po drugi strani trdi, da Škotska ne more ravnati enostransko pri vprašanju, ki zadeva ustavno ureditev Združenega kraljestva kot celote. Pri teh vprašanjih ima namreč zadnjo besedo London.

Da bi to obšla, želi škotska vlada pod vodstvom SNP-ja izvesti zgolj neke vrste posvetovalni referendum, s katerim bi preverila podporo neodvisnosti, glasovanju pa ne bi sledile neposredne spremembe.

"Westminster ne spoštuje škotske demokracije"

Obravnava na vrhovnem sodišču sploh ne bi bila potrebna, če bi britanska vlada spoštovala škotsko demokracijo, je v ponedeljek na letnem kongresu stranke SNP v Aberdeenu zatrdila škotska premierka Nicola Sturgeon.

"A Westminster nima tovrstnega spoštovanja. To pomeni, da je bilo ves čas usojeno, da bo zadeva prej ali slej končala na sodišču," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Prebivalci Škotske so o neodvisnosti že odločali leta 2014. Takrat je šlo za pravno zavezujoč referendum, v izvedbo katerega je privolila tudi vlada v Londonu. Večina ljudi (55 odstotkov) se jih je izrekla proti odcepitvi.

A to je bilo pred izstopom Združenega kraljestva iz EU-ja, proti kateremu je glasovala večina prebivalcev Škotske. Podporniki neodvisnosti poudarjajo tudi večino, ki jo imajo že nekaj časa v škotskem parlamentu. Trenutno je glede na ankete približno polovica Škotov za neodvisnost, polovica pa proti.

Škotska nacionalna stranka je na zadnjih volitvah leta 2021 nastopila z obljubo izvedbe novega pravno zavezujočega referenduma o neodvisnosti, ko bi se pandemija covida-19 polegla. Za samostojno ukrepanje se je odločila, ker vlada v Londonu tokrat noče dati svoje privolitve.

Britanski premierji, vključno s trenutno premierko Liz Truss, ponavljajo, da je bil referendum leta 2014 dogodek, ki da naj se zgodi enkrat v generaciji.

Nicola Sturgeon napoveduje, da bo spoštovala odločitev sodišča, a če ta ne bo v korist škotske vlade, bo SNP na naslednjih volitvah, ki bodo najpozneje januarja 2025, nastopil zgolj s to temo, kar bo iz volitev dejansko naredilo glasovanje o neodvisnosti.

Če bo ta nekega dne postala realnost, ima vlada v Edinburgu že pripravljene konkretne načrte za vodenje države. Med drugim naj bi Škotska zgradila gospodarstvo, ki bi temeljilo na obnovljivi energiji, in oblikovala nov 20 milijard funtov vreden investicijski sklad, je v ponedeljek dejala škotska premierka Sturgeon.

Več podrobnosti je obljubila za naslednji teden, ko naj bi njena vlada objavila nov dokument o načrtih za neodvisnost Škotske in njenih 5,4 milijona prebivalcev.