Organizacija v svojem poročilu navaja, da so v letu 2014 našteli 116 smrti aktivistov po vsem svetu, pri čemer prednjačijo Brazilija (29 ubojev), Kolumbija (25) in Filipini (15). Aktivistom, ki se vmešavajo v državne ali korporacijske interese, grozijo tudi vse pogostejše ugrabitve in druge grožnje, dodajajo.

Lani je bilo zaznati zlasti porast ubojev, povezanih s hidroenergetskimi programi. 14 ljudi je umrlo, ko so branili svojo zemljo in reke pred velikopoteznimi projekti jezov.

Global Witness je kot najnevarnejšo državo za okoljevarstvene aktiviste zaradi "regresivne zakonodaje" in ozračja "skoraj popolne nekaznovanosti" izpostavil Honduras, kjer so ugotovili največ ubojev na prebivalca - od leta 2002 je bilo tam ubitih kar 111 okoljevarstvenikov.

V boju za zemljo in naravne vire vse bolj sodelujejo tudi pripadniki avtohtonih skupin, ki so lani predstavljali 40 odstotkov vseh smrtnih žrtev. Septembra so bili denimo umorjeni štirje perujski plemenski voditelji, ki so bili na poti na sestanek, na katerem naj bi razpravljali, kako ustaviti nezakonito izsekavanje gozda. Berta Caceres iz plemena Lenca je avtorjem poročila povedala, da so ji zaradi njenega nasprotovanja gradnji jezu, ki bi njeno skupnost pregnal iz tradicionalnega ozemlja, že večkrat grozili s smrtjo.

Kot še navaja poročilo, se aktivisti pogosto prikazujejo kot državni sovražniki, nekatere države pa proti njim celo uporabljajo protiteroristično zakonodajo. Global Witness ob tem poziva vlade in mednarodno skupnost, naj spremljajo, preiskujejo in kaznujejo tiste, ki so odgovorni za to "skrito krizo".