Negotova je tudi usoda največje Ruske pravoslavne cerkve, ki je pozvala k preložitvi. Delegati, s patriarhi na čelu, bodo govorili o vprašanjih, povezanih z zakonsko zvezo, statusu nepriznanih cerkva, mestu pravoslavja v sodobnem svetu in odnosu do drugih vej krščanstva.

Pravoslavne cerkve v nasprotju z upravno enovito in nadnacionalno Katoliško cerkvijo s papežem na čelu navadno sovpadajo z državnimi mejami. Notranje odnose med štirinajstimi cerkvami zato v veliki meri določajo tudi spremenljive geopolitične razmere.

Dobra dva tedna pred začetkom koncila so - zaradi nerešenih predhodnih vprašanj - udeležbo odpovedale Antiohijska, Bolgarska in Gruzijska pravoslavna cerkev, k preložitvi koncila pa sta pozvali Ruska in Srbska pravoslavna cerkev, ki pa je udeležbo včeraj vseeno potrdila.

Po besedah zgodovinarja Simona Mallmenvala to pomeni, da bo celotna ideja, celotna zasnova tega srečanja nekako izzvenela v prazno ali pa bo imela vsaj mnogo manjši učinek.

Različen odnos do današnjega sveta
Razlika med pravoslavnimi cerkvami se kaže tudi v odnosu do sodobnih kultur. Ruska, ki je največja, in druge slovanske pravoslavne cerkve veljajo za bolj konservativne, Carigrajska in Grška cerkev pa za bolj liberalni.

"Kot se zdi, ima sedanja pravoslavna cerkev na ravni praktičnega reševanja zlasti lastnih notranjih problemov več nesoglasja kot pa soglasja, zato je tudi želja po notranji edinosti toliko večja," pojasnjuje Mallmenval.

Kakšna bo usoda koncila na Kreti, bo torej pokazal čas, zadnji rok za veljavno prijavo je petek zjutraj. Carigrajski patriarh Bartolomej I., ki je uradno odgovoren za vsepravoslavni koncil, je ob včerajšnjem prihodu na grški otok izrazil upanje, da se koncila tik pred zdajci udeležijo tudi Antiohijska, Bolgarska, Gruzijska in Ruska pravoslavna cerkev.