Državi imata že vse od razglasitve samostojnosti Črne gore pred desetimi leti odlične politične odnose, kar sta obe strani potrdili tudi ob njegovem ponedeljkovem obisku. Vujanović je v pogovoru za MMC orisal ključne politične in gospodarske cilje države, med katerimi je časovno gledano najprej na vrsti članstvo v Natu. Država je namreč že podpisala protokol o priključitvi, med 15-erico držav, ki so ga že ratificirale, je bila Slovenija med prvimi, zdaj pa Podgorica čaka še na ratifikacijo v preostalih 13 državah članicah, kar naj bi se po Vujanovićevih besedah zgodilo do konca aprila oz. začetka maja prihodnjega. Glede članstva v EU-ju je država že odprla 24 od 35 poglavij, dve pa je že, celo predčasno, zaprla. A kot pravi Vujanović, Evropska unija ni zagotovilo za kakovostno življenje, zavedajo se, da je treba doma ustvariti takšne razmere, da mladi ne bodo zapuščali države in iskali boljšega življenja drugje.

Črna gora sicer v zadnjih letih na široko odpira vrata tujemu kapitalu, predvsem gre za naložbe v turizmu, ki je gonilo gospodarskega razvoja te balkanske države s približno 620.000 prebivalci. Ravno na področju turizma vidi tudi največ možnosti za sodelovanje s Slovenijo, predvsem na področjih, kjer ima Črna gora manj izkušenj, kot so gorski in pohodniški ter jamarski turizem.

Politični odnosi med Slovenijo in Črno goro so po zagotovilih političnih vrhov obeh držav odlični, gospodarska slika pa kaže, da se je v zadnjih letih zmanjšala blagovna menjava med državama. Kaj so po vašem mnenju razlogi za to in kakšni so ukrepi, s katerimi se bo to spremenilo?
Politični odnosi med državama so res odlični in so lahko dober zgled, zato jih moramo še naprej vzdrževati. Danes smo podpisali še dva pomembna dvostranska dogovora: podpisali smo dogovor o sodelovanju v kulturi in izobraževanju, kar omogoča nadaljnje sodelovanje na teh dveh področjih, in to, da se oblikuje meddržavna komisija, ki bo načrtovala nadaljnje dejavnosti na teh področjih. Drugi pomemben dogovor, ki smo ga sklenili, se nanaša na sodelovanje vlad pri razvojnih projektih, med drugim za infrastrukturne projekte in projekte turistične infrastrukture. Tovrstne projekte državi izvajata že od leta 2012 na območju Žabljaka, kjer je predvideno, da lahko vaše izkušnje v zimskem turizmu koristijo našim centrom na Žabljaku.

Izvedeni so bili izvrstni skupni projekti obeh vlad, zdaj smo jih podaljšali za to in prihodnje leto in jih tudi razširili na še dve novi lokaciji: na območju Skadrskega jezera gre za projekt čiščenja vode in na deponiji Plavskega jezera, ki bi omogočil razvoj zaščito in razvoj življenjskega okolja.

Obstaja tudi velika želja po širitvi gospodarskega sodelovanja. Kot sem dejal tudi že na tiskovni konferenci in na pogovorih s premierjem Mirom Cerarjem, je bila leta 2012 oblikovana
meddržavna komisija za sodelovanje, ki se je potem leta 2012 in 2013 sestala na sejah, na katerih je opredelila cilje sodelovanja, pri čemer se je osredotočila predvsem na gospodarsko
sodelovanje. Na čelu komisije sta gospodarska ministra, ki naj bi določila ključna področja skupnega interesa in gospodarskega sodelovanja. Zaradi različnih razlogov pa se komisija potem ni več sestala. Danes (pogovor je potekal v ponedeljek) sem dobil zagotovilo vlade, da se bo komisija v prihodnjih mesecih znova sestala in pregledala preteklo delo ter presodila, kaj bi bile najboljše možnosti za prihodnje sodelovanje. Temu naj bi sledila obiska obeh gospodarskih ministrov z delegacijama, stekle pa naj bi tudi konkretne dejavnosti sodelovanja.

To je mogoče predvsem na področju energetike. Črna gora ima velike energetske vire. Smo (op. Slovenija in Črna gora) podpisniki memoranduma o sodelovanju v hidroenergetiki s Turčijo kot tretjim partnerjem. Gre za memorandum o skupni viziji sodelovanja pri gradnji hidroelektrarne na Morači in hidroelektrarn, ki so posebej pomembne za nas, kot je Komarnica. Gradnja hidroelektrarne na Komarnici je naš primarni interes, gre za elektrarno, za katero je v celoti pripravljena dokumentacija. Skupno sodelovanje Črne gore, Slovenije in Turčije bi omogočilo, da se res lahko osredotočimo na projekt. O tem smo se pogovarjali tudi danes, tovrstno sodelovanje bi imelo prednost, in to z hidroelektrarno, ki je tudi z vidika dolžine in financiranja gradnje zelo ugoden projekt. To je lahko uspešen model sodelovanja med državami.

Drugo področje sodelovanja je turizem. Predvsem nas zelo zanima sodelovanje na področjih turizma, kjer Črna gora nima tako bogatih izkušenj in prihodkov: gre za planinski turizem, ekoturizem, jamski turizem, za razvoj katerega so možnosti predvsem na severu Črne gore. Da lahko tja privabimo tiste turistične ponudnike hotelskih in drugih storitev iz Slovenije, ki bi omogočili, da se oblikuje dobra mreža in da se najdejo možnosti za širitev storitev na sredini, predvsem pa na severu Črne gore. Mislim torej, da obstaja prostor za širitev gospodarskega sodelovanja, pri čemer lahko na državni ravni pri tem veliko pomaga tudi prej omenjena meddržavna komisija, ki se med drugim ukvarja tudi z gospodarstvom.

Obstajajo že nekateri uspešni projekti, kot je Lipska pečina. Na jamarskem področju imamo Slovenci kar precej izkušenj, Črna gora pa se je doslej osredotočala predvsem na morski turizem. Se bo to spremenilo?
Oceno našega sodelovanja s slovenskimi partnerji najbolj ponazarja podatek, da je slovenski kapital del že več kot 100 podjetij v Črni gori. Torej, ko sprašujete, ali smo na gospodarskem področju naredili preboj v sodelovanju, potem je odgovor da. Sodelujemo na vseh področjih gospodarstva, tudi v bančništvu in finančnem sektorju ter naložbeno-razvojnem skladu, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Omenili ste Lipsko pečino v bližini Cetinja, ki je že ob odprtju pokazala dobre rezultate. Prepričani smo, da je lahko jamski turizem pomembno področje sodelovanja, imamo še kar nekaj tovrstnih jam, kot je, recimo, jama Đalovića, ki je ena najbolj znamenitih na zahodnem Balkanu. Skratka, gre za nov izziv, kjer nas zelo zanima sodelovanje s Slovenijo.

Ko govorimo o zunanji politiki Črne gore, je glavni cilj članstvo v Evropski uniji, članstvo v Natu je tik pred vrati, že nekaj let ste člani Svetovne trgovinske organizacije. Na kateri stopnji je zdaj približevanje vstopu v Evropsko unijo?
Članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji nam je prineslo številne pozitivne posledice. Veste, da je Črna gora članica Cefte, ki ji letos tudi predseduje. Sporazum o prosti trgovini na območju držav članic Cefte bo pripomogel k olajšanju in pospešitvi trgovine med državami. Izkušnje članstva v Svetovni trgovinski organizaciji že uporabljamo tudi v Cefti in računam, da bomo z učinki trgovinskih olajšav, cenejše in hitrejše carine ter skupno cenejše trgovinske logistike lahko tudi finančno ocenili, koliko je k temu pripomoglo članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji.

Kar se tiče Nata, smo z izdatno pomočjo Slovenije izpolnili standarde za sprejem. Slovenija oz. njeno veleposlaništvo je bila država za stike in nam je s strokovnjaki pomagala pri tem, da smo v tem obdobju izpolnili zahteve in da smo zdaj v položaju, ko je 15 držav že ratificiralo pristopni protokol, za preostalih 13 držav pa upamo, da bodo to storile do konca aprila oziroma začetka maja.

Kar se tiče EU-ja, smo odprli 24 poglavij, dve poglavji smo predčasno že zaprli. Med predsedovanjem Slovaške pričakujemo, da bomo odprli še tri poglavja, eno pa, če bo to mogoče, tudi zaprli. Ob dobri dinamiki pogajanj bi lahko pogajanja zaključili do leta 2019. Potem pa moramo čakati na odločitev Bruslja glede širjenja Unije.

Pri približevanju Evropski uniji je treba razrešiti tudi številna nerazrešena vprašanja, povezana s posamezno državo članico. Črna gora je lani podpisala dogovor z BiH-om glede meje, kar je naletelo za zelo pozitivne odzive. Še vedno ima Črna gora nekaj nerazrešenih vprašanj, povezanih z mejami, in sicer s Hrvaško, tu mislim na polotok Prevlaka, in s Kosovom.
Dogovor o demarkaciji mejne linije je bil posledica sodelovanja in komuniciranja Črne gore in BiH-a prek skupne komisije. Ta dogovor smo podpisali v predsedniški rezidenci avstrijskega predsednika. Na ta način smo želeli podati sporočilo, da je najboljši mogoč dogovor tak, ki je sklenjen med državama brez posredovanja tretje strani.

To smo skušali storiti tudi glede nerešenih vprašanj s Kosovom. Dogovor je naš parlament že ratificiral, v kosovskem pa se to še ni zgodilo. Želimo, da bi se to zgodilo čim prej in da Kosovo v procesu notranjepolitičnih odnosov poišče način, ki bo omogočil ratifikacijo. Ta sporazum s Kosovom je torej v sklepni fazi, kdaj pa bo dokončno sprejet, je odvisno od kosovskega parlamenta.

Kar se tiče Prevlake, ima svojo začasno rešitev, zaradi katere ni prišlo še do nobene meddržavne težave. To je torej vprašanje, ki ne obremenjuje naših dvostranskih odnosov s Hrvaško. Bili smo v položaju, da s Hrvaško sklenemo začasni dogovor o tem območju in ta dogovor ni povzročil nobenih težav. Kako se bo to vprašanje razvijalo naprej, je odvisno od komunikacije s Hrvaško, ki v duhu dobrih medsosedskih odnosov, prijateljstva in skupnega sodelovanja — vse to je pripomoglo tudi do sklepa začasnega dogovora — želi, da najdemo način, da dokažemo, da to vprašanje ne obremenjuje naših dvostranskih odnosov, po drugi strani pa je želja, če bo to mogoče, da v duhu dobrih medsosedskih odnosov to vprašanje tudi razrešimo. Ali z dogovorom ali skupnim stališčem pred sodiščem v Haagu, odvisno od tega, kako se bodo odnosi in komunikacija razvijali. Sam sem zelo zadovoljen s potekom stikov s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović, zdaj se bo tudi na ravni vladi začelo tovrstno komuniciranje. Kot sem že dejal, pa je ključno, da to vprašanje ne obremenjuje naših siceršnjih odnosov.

Če se vrnem na turizem. Vloga turizma v črnogorskem gospodarstvu je zelo velika. V njem, pa tudi sicer v gospodarstvu, igrajo zelo veliko vlogo tudi tuje naložbe. Kot kažejo podatki, je bilo 90 odstotkov vseh tujih naložb v Črni gori izvedenih v zadnjih devetih letih. Agenda vaše države na tem področju razkriva 10 projektov tujih naložb, njihova skupna vrednost je ocenjena na več kot 3 milijarde evrov. Na kakšni stopnji so ti projekti?
Prepričan sem, da bodo naše turistične zmogljivosti še naprej gonilo črnogorskega gospodarstva. Turizem je razvojna možnost, ki je realna, in kot se je izkazalo, se Črna gora po razglasitvi samostojnosti precej naslanja na turizem. Ne izključno nanj, toda predvsem nanj. Turizem omogoča možnosti za naložbe, naložbe pa so možnost za nova delovna mesta.

Na obali imamo več turističnih projektov, katerih gradnja je ocenjena na tri milijarde evrov. Imamo Porto Montenegro, ki so ga sprva financirali kanadski milijarder Peter Munk in člani družine Rotschildovi, zdaj pa so projekt prevzeli Združeni arabski emirati. Gre za izjemen hotelsko-apartmajski kompleks z marino, ki je že zdaj v Sredozemlju prepoznana kot pomembna navtična točka. V Kumborju imamo kompleks, ki ga financirajo Azerbajdžan in partnerji, vreden je več kot 600 milijonov evrov in je skoraj že v celoti dokončan. Skupaj z elitnim hotelom in nizom manjših hotelov bi lahko predstavljal nov turistični cilj, ki bo imel posebno mesto na Jadranu. Kot veste, je bil to nekdaj vojni kompleks na izjemni točki in po vseh fazah izbirnega postopka za pridobitev projekta je na koncu zmagalo podjetje iz Azerbajdžana, ki sodeluje s hotelsko verigo One and only.

Luštica Development je tretji tovrsten projekt v turizmu, čigar vrednost je ocenjena na več kot milijardo evrov, pri projektu pa sodeluje švicarski partner egiptovskega rodu. Katarsko podjetje Katari Diar na območju Plavih horizontov razvija še en hotelski kompleks.

Naš turizem na obali v zadnjih letih doživlja razcvet, ki potrjuje, da se turistična ponudba izboljšuje iz leta v leto: vsako leto imamo več turistov, vsako leto je ponudba boljša, sezona daljša. Naš cilj je okrepiti turizem na severu, ki ponuja številne možnosti, tako za zimski kot poletni turizem. Za razvoj tega območja je ključna gradnja strateško pomembne avtoceste med Podgorico do Kolašina in potem do meje s Srbijo.

Ob tem je zelo pomembna naložba tudi gradnja drugega bloka termoelektrarne Pljevlja na severu, ki naj bi se po naših načrtih začela pomladi prihodnje leto. Črna gora tako ohranja naziv države v regiji z največ naložbami na prebivalca. V vseh desetih letih smo bili med evropskimi državami z največ naložbami na prebivalca. Kaj je razlog za to? Ocenjujem, da gotovo dober naložbeni okvir, ki smo ga oblikovali, dobre možnosti, da imajo vlagatelji garancijo za svoje naložbe in tudi dobiček, ki je glavni motiv za naložbe. Obenem pa je zelo pomembno tudi dojemanje znotraj Črne gore, da obstoječe naložbe privlačijo še nove vlagatelje. Ena izmed izvedenih privatizacij v hotelskem turizmu je bila privatizacija hotela Miloše, ki ga je kupil novogoriški Hit. To je bila zelo uspešna zgodba, ki se je potem sicer v skladu s strateško odločitvijo na ravni podjetja končala s prodajo. Mislim, da je turizem brez dvoma naša velika priložnost, toda nobena država se ne naslanja samo nanj. Skušamo okrepiti industrijo in proizvodnjo hrane. Živilska industrija je prav tako priložnost za našo državo, predvsem na področju primarne mreže proizvodnje. V mlekarski ali mesni industriji lahko s proizvajalci okrepimo proizvodnjo in izvoz. Na področju mlečne industrije imamo nekaj uspešnih podjetnikov, na severu se zdaj odpira velik obrat za proizvodnjo mleka, ki bo tudi v regionalnem pogledu gotovo pomemben dejavnik.

Našteli ste veliko pozitivnih zgodb in načrtov. Po drugi strani pa ima Črna gora visoko stopnjo brezposelnosti, ki je skoraj 20-odstotna. Kakšen je odnos državljanov do tujih vlagateljev? Pri nas imamo kar nekaj zgodb, ko so bila podjetja prodana pod ceno, tuj lastnik jih je v nekaj letih spravil v red in prodal občutno dražje. Kako državljani gledajo na to, kaj jim prinašajo tuje naložbe?
V Črni gori imamo različne težave, ki so odgovornost vlade in drugih subjektov. Brezposelnost je težava, ki jo prepoznavamo vsi. Prepričan sem, da se da zmanjšati s krepitvijo podjetništva in novih naložb, z odgovornim odnosom do tistih, ki se morajo zaposliti. Omogočiti jim je treba možnosti za službe, poskrbeti je treba za kakovosten odnos med izobraževalnim sistemom, predvsem visokim šolstvom in trgom dela. Zastavili smo premišljen sistem, ki bo, seveda ne kratkoročno, temveč daljnoročno, poskrbel za kakovostno stimulirano podjetništvo za tiste, ki so pripravljeni na samostojno podjetniško pot skozi majhna in srednja podjetja. V okviru razvojnega-naložbenega sklada smo za tovrstna posojila zagotovili 70 milijonov evrov, kar je za Črno goro velik znesek. Hkrati imamo tudi izvrstno posojilno linijo Združenih arabskih emiratov v višini 50 milijonov evrov in možnost, da skozi dober model oblikujemo dobro mrežo, v kateri bi lahko ljudem omogočili, da se zaposlijo v kmetijstvu, hotelirstvu in drugih panogah. Podobno kot drugje velja, da država ne more poskrbeti za vse nezaposlene. Naš cilj je, da spodbujamo predvsem visokošolsko izobraževanje, da jim omogočimo brezobrestna posojila, da ustanovijo svoja podjetja in da s svojimi projekti prevzamejo odgovornost za svojo prihodnost. Država lahko poskrbi za kakovostna in dostopna posojila.

Prav tako je v pripravi program zaposlovanja žensk. Iščemo model, ki bi spodbudil ženske, da se podajo na trg delovne sile, tudi tu pridejo v poštev ugodna posojila. Tretjo skupino predstavljajo zaposleni, ki so se na zavodu za zaposlovanje znašli kot tehnološki presežek po prestukturiranju velikih podjetij z več sto ali tisoč podjetji, ki so, podobno kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije, z razpadom države izgubili svoj trg. Kako bomo to v praksi v prihodnje realizirali, bo razvidno v kakovosti črnogorskega gospodarstva. Vlada Duška Markovića bo svoje moči usmerila predvsem v gospodarsko-socialne projekte. Projekt vključitve v Nato smo praktično končali, proces priključitve v EU poteka, državljani pa pričakujejo koristi od gospodarskega programa vlade, ki je po mojem pripravljen zelo realno. Evropska unija ni zagotovilo za kakovostno življenje.

Se bojite, da bodo mladi z vstopom Črne gore v EU začeli odhajati iz nje?
To je težava številnih držav. Evropska unija s članstvom ne more zaustaviti odhoda mladih, ki želijo poiskati boljše možnosti zase izven domovine. Mislim, da je pomembno, da ponudimo realno gospodarsko politiko, ki bo ljudi motivirala, da bodo ostali doma. Po drugi strani pa je treba tiste, ki so zunaj domovine, spodbuditi, da se povežejo z domovino: da vlagajo v Črno goro, četudi se mogoče ne nameravajo kmalu vrniti v domovino. Imamo močno diasporo, s katerimi kakovostno sodelujemo. Nedavno smo v okviru zunanjega ministrstva oblikovali organ za diasporo, katerega naloge so spodbujanje naložb v Črno goro ter poznavanje in spremljanje diaspore. To bo odvisno od tega, kako kakovostno bodo predstavljeni projekti za možno naložbe, in od tega, kako močan magnet za druge vlagatelje bodo tisti, ki bodo vlagali. Poslovneži iz ZDA in zahodne Evrope bodo prišli investirat, če bodo videli, da so črnogorski vlagatelji iz diaspore uspešni. Imamo torej jasno zastavljeno strategijo.

Črne gore se migracijska kriza skoraj ni dotaknila. Mediji v regiji smo kar veliko poročali o borcih Islamske države, ki so bili vpoklicani z območja naše regije. Kakšno stališče ima glede tega Črna gora?

Budno sem spremljal odziv slovenske politike na migrantsko vprašanje in mislim, da se je odzvala zelo preudarno. Ni zastavila točno določene politike, temveč je pokazala fleksibilnost glede aktualnega dogajanja. Sami imamo bogate izkušnje s prihodom beguncev z območja nekdanje Jugoslavije. V določenem trenutku smo imeli na črnogorskih tleh več kot 25 odstotkov prebivalstva beguncev. Takrat smo vzpostavili zanje posebne centre in moram reči, da smo takrat, še posebej v času krize na Kosovu, imeli zelo široko odprta vrata za ljudi, ki so prihajali s Kosova. Tudi zdaj imamo begunce, predvsem s Kosova. Vzpostavili smo sistem široke pomoči, od izobraževanja do zdravstva, in izvajamo politiko, da vse, ki skrbijo za begunce, predvsem pa, da poiščemo način, da begunce, predvsem Rome s Kosova, prek meddržavnega sodelovanja obravnavamo s ciljem, da se bodo vrnili v zbirne centre na Kosovu, kjer bodo zaživeli boljše življenje.

Kako mi doživljamo vprašanje Islamske države in novačenja njenih borcev? Doživljamo ga kot težavo, ki se kaže povsod. Doživljamo ga kot vprašanje, ki terja regionalno sodelovanje držav. In doživljamo ga kot vprašanje sprejetosti in afirmacije islamske skupnosti v posamezni državi in vključenosti islamske skupnost v to vprašanje. Črna gora je imela veliko srečo: islamska skupnost z reisom Rifatom Fejzićem je bila dejavno vključena v komunikacijo z bošnjaškim prebivalstvom, in sicer ob pravi promociji pravih islamskih vrednot. V ospredju je bil pogovor z verniki, s tistimi, ki so bili v dvomih, pogovori z njimi so bili intenzivni. V odnosu na neke relativne velike številke odhodov, ki pa je bila v primerjavi z drugimi zelo majhna. Zelo pomembno je, da ljudje, ki iz skrajnih verskih nagibov odhajajo na bojišča, komunicirajo s tistimi, ki vero odlično poznajo, ki jo poučujejo. Da jim ti pojasnijo, kakšen je smisel izogibanju tovrstnemu tveganju, kaj vse se jim lahko zgodi na bojiščih. Črna gora ta problem prepoznava in se ukvarja z njim.

Na drugi strani ima Črna gora velikega zaveznika v islamski skupnosti, ki je pokazala odgovornost z vplivom na vernike. Črna gora ima že od nekdaj odlične odnose z različnimi verskimi skupnostmi, in ko pride takšen čas zahtevnih vprašanj, je zaradi odličnega preteklega sodelovanje lažje. Reis je glede aktualnih vprašanj res odličen partner, gre za osebo, ki se je izobraževala v Turčiji, ki pripada zelo spoštovani veji islama. Mislim, da je naša islamska skupnost precej zaslužna, da Črna gora nima težav s skrajneži. Mislim, da lahko rečem, da je produktiven odnos države in islamske skupnosti pri teh vprašanj pokazal svoje pozitivne učinke.

S tem ste delno že odgovorili na moje zadnje vprašanje, da večetnični sistem v Črni gori,v nasprotju z drugimi državami na Balkanu, že dolgo deluje brez večjih težav. Kot ste rekli, je to stanje prizadevanj in dolgoletnega dela.
Imel sem čast in privilegij, da sem se sestal z zdajšnjim in tudi prejšnjim papežem in z obema potrdil konkordat, ki ga je Črna gora sklenila z Vatikanom. Črna gora je prva večinsko pravoslavna država, ki je konkordat z Vatikanom sklenila že v času kneževine Črne gore. Gre za dogovor, ki zelo jasno ureja, kakšne so obveznosti države do Katoliške cerkve, gre za obveze, ki se nanašajo na gradnjo in vzdrževanje Cerkve in na izobraževanje. Če pogledate vsebino dogovora, kakršnega smo z islamsko skupnostjo in Katoliško cerkvijo sklenili zdaj v moderni obliki, je dejansko v osnovi zelo podoben konkordatu. Treba je zagotoviti svobodo vere, enakopravnost vere in sporočilo vere, ki je v bistvu enaka pri vseh verah: vsaka vera poudarja vrednost človeka, promovira ljubezen in slogo, spoštovanje vere, ne naredi drugemu, česar ne želiš, da kdo naredi tebi ... Črna gora je v tem pogledu imela že od nekdaj harmonijo, za katero se lahko v mnogočem zahvali tudi dobrim odnosom med različnimi verami in narodi, h katerim je pripomogla dolga tradicija spoštovanja vseh, ne glede na njihovo ime ali vero.