Po julijskih dogodkih v provinci Sinkiang na severozahodu, ko je bilo v medetničnih spopadih samo v glavnem mestu Urumčiju ubitih 197 ljudi (po uradnih podatkih), se oblast boji neprijetnih izzivov. Enako strogi varnostni ukrepi kot v Pekingu veljajo za vsa glavna mesta in morebitna legla nemirov v ogromni državi, kjer je sproščanje tržnega gospodarstva povzročilo tudi negativne učinke razslojevanja in podžgalo mednacionalna trenja.
Tako so tudi Tibet, nemirno pokrajino pod Himalajo, ki so jo kitajske sile zasedle 1950 in jo 1951 kot avtonomno pokrajino priključili k LR Kitajski (in kjer je prišlo do nemirov tik pred lanskimi olimpijskimi igrami), za čas proslav znova zaprli za obisk tujcev.
Močna država - močna vojska
Z vojaško parado ob okrogli obletnici bodo po besedah visokega vojaškega funkcionarja "okrepili domoljubje in moralo", češ močna država potrebuje tudi močno vojsko. V resnici Kitajci zadnja leta intenzivno modernizirajo armado, obrambni proračun raste v dvoštevilčnih odstotkih. Na paradi ob obletnici naj bi prvič pokazali, da vložek ni zaman in da je kitajska vojska usposobljena za vsakovrstne potrebe.
Opazovalci napovedujejo, da bodo na paradi prikazali celo vrsto novih oborožitvenih sistemov tako imenovane druge generacije, med njimi pet novih vrst raket. Skrivoma, med vajami, so prek medmrežja že razširili posnetke novih vrst tankov, ki so pri številnih prebivalcih Pekinga obudili zle spomine na krvavo strtje protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989. Vendar parada ne bo le vojaška, na njej bo sodelovalo tudi 200.000 civilistov. 100.000 dijakov in študentov bo nastopilo v različnih koreografijah.
Peking so za praznične dni ozaljšali in prebelili, na Cesto večnega miru, po kateri se bo vila parada, pa so namestili 40 milijonov cvetličnih lončkov. Z velikansko dezinfekcijsko kampanjo so se lotili tudi "štirih škodljivcev" - komarjev, muh, podgan in kuhinjskih ščurkov, da bi ljudem olajšali celodnevno navzočnost na slovesnostih. S kemijskimi sredstvi bodo razgnali tudi morebitne oblake in dež.
Nesluten napredek
V resnici se je LR Kitajska v 60 letih spremenila bolj in močneje kot katera koli primerljiva država. Število prebivalcev na 9,572.900 kvadratnih kilometrih se je s 542 milijonov dvignilo na 1,3 milijarde, povprečna življenjska doba s 36,5 na 73,4 leta, narodni dohodek na prebivalca z 51 na 2.770 ameriških dolarjev, devizne zaloge pa iz tako rekoč nič na komaj predstavljiva 2 bilijona ameriških dolarjev.
Država, ki sprva ni bila sposobna prehraniti prebivalstva in je zato uvedla radikalno omejitev rojstev (en otrok na družino), je postala izvoznica hrane in tehnološko najbolj dognanih industrijskih izdelkov. Že zdaj je tretje najmočnejše gospodarstvo sveta (za ZDA in Japonsko), lani pa je prehitela Nemčijo na vrhu izvoznic. Po narodnem dohodku naj bi 2010 prehiteli Japonsko in do 2020 ZDA.
Krvava zgodovina
LR Kitajsko so razglasili 1. 10. 1949 po dveh hudih državljanskih vojnah. Potem ko je vodja nacionalističnega gibanja Kuomintang Čankajšek leta 1928 z vlado v Nankingu prvič združil razcepljeno Kitajsko, je krvavo obračunal z dotedanjimi zavezniki komunisti (pokol v Šanghaju), ki so se zatem na 10.000 km dolgem pohodu (1934-36) umaknili v notranjost države. Japonska okupacija je začasno pomirila sprti strani in ju združila v osvobodilnem gibanju. Leta 1946 so se sile Kuomintanga znova spopadle s komunisti in izgubile ter se umaknile na Tajvan. Oblast v LR Kitajski je prevzela KP pod vodstvom Mao Cetunga.