Novi zunanji minister Žbogar je med prvim uradnim srečanjem z ameriškim veleposlanikom v Ljubljani Yousifom B. Ghafarijem 4. decembra 2008 omenil, da je prvi ambasador, ki ga je sprejel, ker je "proameriški". Zagotovil je, da - kot je dejal premier Borut Pahor - se prioritete slovenske zunanje politike ne bodo spremenile. "Slovenija želi še naprej poglabljati svoje transatlantske odnose," piše v depeši 02 LJUBLJANA 000537 z naslovom Novi slovenski zunanji minister je "proameriški", a ne popušča veliko glede Hrvaške, ki jo je Ghafari 5. decembra 2008 poslal v Washington in jo je objavila spletna stran WikiLeaks.

Žbogar je povedal, da koalicijski dogovor nove vlade poziva k umiku slovenskih dveh inštruktorjev iz Iraka in da je o tem že obvestil generalnega sekretarja Nata Jaapa de Hoop Schefferja, čeprav datum umika še ni znan. Slovenija naj bi svoja vojaka umaknila ali konec decembra, ko poteče mandat ZN-a, ali konec februarja, ko naj bi se končala misija vojakov. Žbogar je zatrdil, da Slovenija nima nobenega namena zmanjšati števila svojih vojakov v Afganistanu in ga bo morda celo povečala.

"Kako lahko Slovenija najbolje koristi zavezništvu"
Slovenija načrtuje ocenitev svojega sodelovanja, da bi videla, "kako je lahko najbolj koristna za zavezništvo", depeša citira slovenskega zunanjega ministra. Žbogar je, tako depeša, priznal, da od prihajajoče ameriške administracije (Barack Obama je novembra 2008 slavil na predsedniških volitvah, op. a.) pričakuje, da bo poudarila Afganistan. Menil je, da lahko slovenska vlada slovenski javnosti brani svoje sodelovanje v misiji v Afganistanu. Dodal je, da nameravata z ministrico za obrambo Ljubico Jelušič v bližnji prihodnosti govoriti o teh vprašanjih.

'Za Hrvaško dovolj glasov'
Žbogar je dejal, da je vlada enoglasno odobrila ratifikacijo Natovih pristopnih protokolov za Hrvaško in Albanijo in predvidel, da ratifikacija v parlamentu, čeprav je tam potrebna dvotretjinska večina, prihodnje leto ne bo težava. V ločenem pogovoru 4. decembra je Ivo Vajgl, tedaj predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, zagotovil, da "ne bo težava dobiti 60 glasov za Hrvaško priključitev Natu".

Ohranjanje 'obraza' pred domačo javnostjo
Glede pogajanj o hrvaškem približevanju EU-ju je Žbogar pojasnil, da si želi nova vlada najti rešitev, s katero bi ohranila svoj ugled in slovenske nacionalne interese. Žbogar je dejal, da dokumenti, ki jih je Hrvaška poslal EU-ju, da bi začela pogajanja o šestih novih poglavjih, vsebujejo omembe in skice, ki prejudicirajo sporno mejo. Slovenija ni privolila v odprtje teh poglavij, ker bi to lahko pomenilo tiho sprejetje hrvaškega položaja. Ko je Slovenija prvič prosila Hrvaško, naj omembe umakne, je Evropska komisija slovenski pridržek zavrnila kot "za lase privlečen". Ko je postalo jasno, da Slovenija ne bo popustila, je francosko predsedstvo EU-ja poslalo pismo, v katerem piše, da nič v pogajanjih ne more biti razumljeno, kot da prejudicira izid mejnega spora.

Žbogar je ameriškemu veleposlaniku dejal, da je Slovenija predlagala po njenem mnenju sprejemljive spremembe pisma, francosko predsedstvo pa je nato naredilo še en osnutek, ki ni odseval slovenskih pomislekov. "Zunanji minister je poudaril, da bi sprejetje hrvaških pogajalskih dokumentov, kot so bili, ogrozilo slovenski položaj glede pomembnih nacionalnih interesov. Žbogar je dejal, da mora biti vlada zmožna prepričati lastno javnost, da je ščitila slovenske interese. Omenil je, da je premier Pahor jasno dejal, da bo Slovenija, če bo v to prisiljena, dala prednost svojim nacionalnim interesom pred evropskimi," piše v depeši.

Dobro prvo srečanje Pahor-Sanader
Žbogar je omenil še, da EU potrebuje slovensko privolitev do širitvene konference 19. decembra, da bi se EU lahko držal svojega "ambicioznega" načrta, ki je predvideval, da Hrvaška vsa pogajalska poglavja zapre do konca leta 2009. Dodal je, da mora EU pokazati, da je širitev živa, še posebej ker evropsko predsedstvo ni naredilo veliko glede Turčije. Pahor je dejal, da je njegovo prvo srečanje s hrvaškim kolegom (Ivom Sanaderjem, op. a.) v Bruslju v začetku tedna potekalo dobro - dogovorila sta se, da okrepita komuniciranje in sodelovanje pri skupnih pobudah. Omenil je, da sta se srečala, preden so bile slovenske spremembe francoskega pisma zavrnjene.

"Vlada meni, da mora držati obljubo volivcem"
V komentarju ob koncu depeše je Ghafari zapisal, da je dal Žbogar tako s svojimi besedami kot govorico telesa vedeti, da si želi Slovenija poglobiti svoje odnose z ZDA. Žbogar je k srečanju pristopil kot k srečanju dveh starih prijateljev. "Verjamemo, da bi Slovenijo lahko prepričali k poglobitvi njene vpletenosti v Afganistanu. Osredotočiti bi se morali na Afganistan, namesto da bijemo bitko, ki je ne bomo dobili, da ohranimo slovenska inštruktorja v Iraku. Novoizvoljena vlada meni, da mora držati svojo obljubo volilnemu telesu o umiku svojih inštruktorjev," je menil ameriški veleposlanik.

"Kar se tiče Hrvaške, je jasno, da je Slovenija zaskrbljena, ker bi lahko postala osamljena pri blokiranju napredka hrvaških pogajanj z EU-jem. Kljub temu je Žbogar poudaril, da bi Slovenija raje izbrala osamljenost znotraj EU-ja, kot pa da bi bilo videti, da je izdala nacionalne interese," je še dodal Ghafari.