Xhaferija (desno) so podprle ZDA. Na sliki z namestnikom ameriškega zunanjega ministra za območje Evrope in Azije Hoytom Brianom Yeejem. Foto: EPA
Xhaferija (desno) so podprle ZDA. Na sliki z namestnikom ameriškega zunanjega ministra za območje Evrope in Azije Hoytom Brianom Yeejem. Foto: EPA
Skopje
V Makedoniji del javnosti ostro nasprotuje t. i. Tiranski platofrmi, ki predvideva večje pravice za albansko manjšino. Foto: EPA

Xhaferi, sicer eden od nekdanjih poveljnikov albanske oborožene skupine Osvobodilna narodna vojska (ONA), ki se je leta 2001 spopadla z makedonskimi varnostnimi silami, je kot prvega sprejel vodjo delegacije EU-ja v Skopju Samuela Žbogarja (nekdanjega slovenskega zunanjega ministra), poroča makedonska tiskovna agencija Mia. Vsebina pogovora za zdaj ni znana.

Xhaferi, obrambni minister med letoma 2013 in 2014 (njegovo imenovanje je v Makedoniji povzročilo precej nezadovoljstva, predvsem med vojaki, ki so se borili proti ONI), v torek ni mogel začeti delati, kot je bilo načrtovano, saj se njegov predhodnik Trajko Veljanoski ni pojavil, da bi mu predal ključe prostorov in uradni žig.

VMRO-DPMNE Xhaferija ne priznava
Poslanci doslej vladajoče konservativne stranke VMRO-DPMNE nekdanjega premierja Nikole Gruevskega so se v torek na sestanku dogovorili, da zanje predsednik parlamenta ostaja Veljanoski in da na tem položaju Xhaferija ne priznavajo. Pravijo, da je bila njegova izvolitev nezakonita in neustavna.

V makedonskem parlamentu so socialdemokrati (SDSM) in stranke albanske manjšine prejšnji teden za novega predsednika sobranja imenovali Xhaferija, člana albanske Demokratske unije za integracijo (DUI). Njegova izvolitev je sprožila vdor množice jeznih podpornikov VMRO-DPMNE v parlament, v incidentu pa je bilo poškodovanih več kot 100 ljudi.

Privrženci VMRO-DPMNE-ja so proti t. i. Tiranski platformi, ki med drugim predlaga več jezikovnih pravic za albansko skupnost v Makedoniji in razpravo o državnih simbolih, ki naj bi odražali multietničnost makedonske družbe, vnovič protestirali v torek.

Makedonija je sicer že več kot dve leti v slepi ulici, stanje pa se ni spremenilo niti po parlamentarnih volitvah decembra lani. Politično krizo je poglobilo zavračanje predsednika Gjorgeja Ivanova, da mandat za sestavo vlade podeli predsedniku opozicijskega SDSM-ja Zoranu Zaevu.