Potem ko se je sedanji bošnjaški član predsedstva BiH-a Haris Silajdžić na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Bosni in Hercegovini v nasprotju s predvolilnimi napovedmi uvrstil šele na tretje mesto in sta bošnjaški in hrvaški član predsedstva Bosne in Hercegovine postala Bakir Izetbegović, sin pokojnega prvega predsednika BiH-a Alije Izetbegovića, in Željko Komšić, smo o izidih volitev povprašali Zijada Bećirovića, direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES). Kaj nam je povedal, si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Kako si razlagate izide volitev?
Izidi so boljši, kot so bila pričakovanja. Zelo pomembno je, da Haris Silajdžić ni več član predsedstva BiH-a in da je njegova Stranka za BiH velika poraženka volitev, kar bo sprostilo politično prizorišče v tej državi in to bo verjetno konec njegove politične kariere. Dobra novica je, da Dodikova Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) ni osvojila več kot polovice mandatov v ljudski skupščini Republike srbske, kar pomeni, da mora poiskati koalicijske partnerje, a to bodo kot doslej Socialistična partija in Demokratska narodna zveza. In najpomembneje je, da je zmagovalna stranka SDP kot večetnična stranka, ki je bila doslej v opoziciji, spet pridobila člana predsedstva BiH-a Željka Komšića, edinega kandidata, ki so ga volile vse etnične skupnosti v BiH-u in je posamezno prejel največ glasov od vseh kandidatov za člana predsedstva. Dvom o veljavnosti volitev pomeni več kot 100 tisoč neveljavnih glasovnic. To presega vse mogoče standarde in lahko se zgodi, da pride zaradi majhne razlike v nekaj tisoč glasovih do spremembe volilnega izida, če se ugotovijo nepravilnosti, posebej ko gre za kandidata za srbskega člana predsedstva BiH-a Radmanovića in Ivanića. Po odstranitvi Silajdžića iz političnega življenja bo na vrsti Dodik, ki mu bodo najverjetneje sodili zaradi kriminala in podpore Martićevemu bombardiranju Zagreba leta 1995.

V katero smer se, glede na izide, nagiba BiH?
Nesporno je, da je BiH država, ki bo to še naprej ostala. SDP kot najmočnejša stranka se lahko postavi zoper Dodika, ker ima zelo izkušene politike. Obe stranki sta članici Socialistične internacionale, vendar ne sodelujeta, ampak se celo sovražita. Prav to, da sta obe stranki v Socialistični internacionali, daje možnost pritiskov na obe. Tako naj bi se pospešil razvoj BiH-a in vzpostavila stabilnost države. Ustavne spremembe bodo glavni kamen spotike zaradi različnih pogledov. Gre najmanj za dva pristopa k ustavnim spremembam. Eden je zadrževanje obstoječega stanja z dvema entitetama in okrožjem Brčko. Drugi je krepitev države BiH in njenih institucij, ki je potrebno zaradi pridružitve EU-ju, in tretji, ki ga zagovarja Dragan Čović, predsednik HDZ BiH-a, je ustvarjanje tretje entitete. Pomemben premik bo težko doseči, čeprav bo nujen. Spremembe meja ne bo, zato mora biti prednostna naloga BiH-a vstop v Nato, pozneje tudi v EU.

Po besedah visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u Valentina Inzka lahko izide volitev razlagamo tudi kot nadaljnji korak k popuščanju napetosti na območju. Je BiH končno na poti sprave?
Sprava je proces. Tudi pri nas opažamo, da je sprava tisto, kar lahko pelje tudi v neželeno smer. Sprave se je treba lotiti zelo previdno, posebej ko gre za državo, v kateri sta se zgodila genocid in največji zločini. Glavni obtoženec Ratko Mladić je še vedno na prostosti, številnim zločincem sploh ne sodijo, vsak dan se srečujejo žrtve in zločinci. Ratko Mladić je še vedno v neposrednem varstvu države Srbije, in to EU dopušča. To ni normalno. Zato je pomembna mednarodna navzočnost, treba je izvajati pritiske za procese v pravo smer. Seveda, zdaj je leto 2010, ne pa 1990 in v 20-letnem obdobju se je tudi mednarodna skupnost veliko naučila, ZDA bistveno več kot EU.

Po drugi strani mnogi izide komentirajo kot odločen »ne« celovitosti države. Bomo priča nadaljnji delitvi na Balkanu?
Mislim, da nimajo prav. Za delitev države je potrebna nova vojna. V vojni 1992-1995 tistim silam, ki so nameravali razdeliti BiH, ni uspelo. Zdaj pa imajo še manj, lahko rečem, nikakršne možnosti. Strinjam se, da je takšna retorika zelo nevarna za vsako družbo, posebej za večetnično državi z nezaceljenimi ranami iz pretekle vojne. Ni spremembe meja na Balkanu in takšna politika je populistična, za zadovoljevanje notranjepolitičnih potreb. Seveda bi bilo treba takšno politiko sankcionirati.

Mnogi kritizirajo bosansko izbiro Izetbegovića mlajšega, češ da je povezan z nekaterimi skrajneži. Spet drugi menijo, da bi bil slabša izbira Silajdžić, ki je skoraj neposredno pozival k iztrebitvi Srbov iz BiH-a. Gre za izbiro med slabim in manj slabim?
Moram vas popraviti. Silajdžić ni nikoli pozival iztrebitvi nobenega naroda. Tudi v njegovi stranki sta Srba podpredsednik vlade Federacije BiH-a Gavrilo Grahovac in podpredsednica Federacije BiH-a Spomenka Mičić, zunanji minister BiH-a je Sven Alkalaj, ki je Jud, številni drugi so Nebošnjaki. V Bosni in Hercegovini se pogosto posamezniki pretirano hvalijo ali kritizirajo. Dejstvo je, da Izetbegović prihaja iz tradicionalne bošnjaške družine in da je sin Alije Izetbegovića. Nimam podatkov o njegovih povezavah s skrajneži, lahko rečem, da je zmerni politik in človek kompromisov in sprejemljiv tudi za druge narode v BiH-u. Silajdžić je bil oster nasprotnik dvoentitetske ureditve BiH-a, čeprav je sam sodeloval pri nastajanju Daytonskega mirovnega sporazuma. Silajdžić je bil zaradi svojega značaja težek za sodelovanje tudi z samimi Bošnjaki. V sedanjih političnih razmerah v BiH-u mnogi menijo, da je izbira Izetbegovića optimalna.