"Nato temelji na vezi med Severno Ameriko in Evropo. Ta vez je bila doslej v dobrih in slabih časih nezlomljiva," je poudaril Stoltenberg, ki je prepričan, da bodo ministri znova potrdili trajen pomen čezatlantske vezi, za kar pa je ključna poštena delitev odgovornosti in bremen ter povečanje obrambnih izdatkov.

"Na srečanju bomo poudarili pomen poštene delitve bremen in višjih obrambnih izdatkov," je poudaril. Ob tem je predstavil podatke o obrambnih izdatkih v letu 2016, ki kažejo, da so se realni izdatki zaveznic povečali za 3,8 odstotka, kar pomeni deset milijard dolarjev več za skupno obrambo in bistveno več, kot je bilo predvideno.

To je pomemben premik, a zdaj je ključno ohraniti zagon, opozarja Stoltenberg. "Nihče ne pričakuje, da bodo vse zaveznice takoj dosegle cilj dveh odstotkov BDP-ja za obrambo, pričakuje pa se, da bodo ustavile rezanje izdatkov in se cilju čim prej približale." Zaveznice so se leta 2014 zavezale, da si bodo prizadevale cilj doseči v desetih letih, torej do leta 2024. Omenja se možnost spremembe tega cilja na zahtevo nove ameriške administracije, a konkretnih informacij za zdaj ni. Cilj dveh odstotkov trenutno izpolnjuje le pet zaveznic - ZDA, Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska. Slovenija je med najslabšimi, sploh po deležu obrambnih izdatkov za investicije.

Oči uprte v ZDA in Nato
Na zasedanju bodo govorili o tem, kaj še lahko storijo za povečanje izdatkov in pravičnejšo porazdelitev bremen, prisluhnili bodo tudi novemu ameriškemu kolegu. V dveh telefonskih pogovorih med Stoltenbergom in novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom so bili obrambni izdatki in pomen poštene delitve bremen glavna tema, sekretar pa se glede tega strinja s Trumpom. Nova ameriška administracija poudarja tudi pomen skupnega boja proti terorizmu z Bližnjega vzhoda in severa Afrike, tako bo tudi to pomembna tema zasedanja. Nato za zdaj podpira globalno koalicijo proti skrajni skupini Islamska država ter uri partnerje v Iraku, Jordaniji in Tuniziji, a Stoltenberg poudarja, da lahko in mora storiti več.

Sekretar je znova poudaril, da je nova ameriška administracija poudarila, da ostajajo predani Natu. To potrjuje tudi krepitev vojaške navzočnosti ZDA v Evropi, ki poteka prvič po dolgem času. Močen Nato je pomemben tako za Evropo kot za ZDA, je še dejal Stoltenberg in spomnil, da je Nato doslej sploh prvič uporabil 5. člen Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. Nekateri viri pri Natu so sporočili, da pričakujejo od Mattisa umirjen, zadržan in popolnoma obvladan nastop, saj daje obrambni minister povsem drugačen vtis kot predsednik Trump s svojimi preteklimi "izleti v neznano".

Trump umiril retoriko glede Nata
Mattis kot nekdanji zavezniški poveljnik za transformacijo v letih 2007-2009 dobro pozna delovanje Nata. Na splošno so se tudi Trumpove izjave o Natu po navedbah bruseljskih virov umirile in so zdaj svetlobna leta stran od njegovih prvotnih ocen, da Nato ni pomemben. Mattis je eden od štirih visokih predstavnikov ameriške administracije, ki bodo v prihodnjih dneh v Evropi –poleg njega pridejo v kratkem še podpredsednik Mike Pence, ki bo v nedeljo in ponedeljek v Bruslju, zunanji minister Rex Tillerson in senator John McCain.

Obrambni ministri bodo razpravljali tudi o krepitvi odvračalne in obrambne drže s povečanjem navzočnosti zavezništva na vzhodu ter o soočanju z izzivi na jugu. V okvir teh načrtov spada napotitev štirih bojnih skupin na vzhod Evrope, tudi kanadskega bataljona v Latviji, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Ob robu zasedanja je predviden tudi sestanek zaveznic, ki sodelujejo v kanadskem bataljonu.

Dvodnevnega zasedanja se bo udeležila tudi slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, po zasedanju pa je v Bruslju predviden še sestanek globalne koalicije proti IS-u. Na sedežu Nata ga bo gostil ameriški obrambni minister Mattis, ki naj bi predstavil prednostne naloge nove ameriške administracije na tem področju.