Vsak dan v trajanju ramazana se muslimani čez dan do sončnega zahoda odrekajo hrani, pijači, kajenju in spolnim odnosom z namenom posvečanja duhovnosti in dobrodelnosti. Pri tem obstajajo izjeme glede posta za otroke, starejše, bolne, ženske, ki so noseče, dojijo ali imajo menstruacijo, ter ljudi, ki potujejo.

Muslimani verjamejo, da je ramazan mesec, v katerem so bili preroku Mohamedu pred 1.400 leti razodeti prvi verzi islamske svete knjige Koran. Muslimani se sicer postijo v prepričanju, da je post božji predpis, ki vernika pelje tako k tostranskemu kot tudi onstranskemu zadovoljstvu.

Post je sicer namenjen tudi temu, da se verniki spomnijo trpljenja ljudi v slabšem položaju, poroča Al Džazira. Postenje je ob razglasitvi vere, dnevnih molitvah, dobrodelnosti in romanju v Meko eden izmed petih stebrov islama. V času ramazana v številnih pretežno muslimanskih državah uradi priredijo in skrajšajo svoj delovni čas, večina restavracij pa je čez dan zaprtih.

V času ramazana muslimani jedo pred sončnim vzhodom (suhur), zvečer pa se zberejo za iftar, prekinitev posta ob sončnem zahodu, ki ga običajno dočakajo v krogu družine in prijateljev. Takrat dobrodelne organizacije recimo nudijo brezplačne obroke za javnost v mošejah in drugih javnih prostorih.

Post kot "dokaz resničnega verovanja"
"Post je najvišja stopnja pobožnosti, je dokaz resničnega verovanja, brez licemerstva in dvojne morale. Božja milost je v tem času še globlja, ker se s postom poleg odrekanja hrani in pijači verniki vzdržijo vseh slabih dejanj in ravnanja. Pri vernikih se v tem času razvija globok čut solidarnosti in dobrodelnosti," so sporočili v islamski skupnosti v Sloveniji.

Islamska skupnost v Sloveniji še sporoča, da ima ramazan zelo močno socialno-vzgojno sporočilo. Post naj bi namreč vernika učil odrekanja in požrtvovalnosti tako do sebe kot tudi do drugih. "Tako se pri človeku razvijata človekoljubje in požrtvovalnost. Sebičnost se nadomesti z dobrodelnostjo, ki je med ramazanom še posebej poudarjena," so zapisali.

Med ramazanom bo slovenska islamska skupnost izvajala dejavnosti v 18 mestih, in sicer v Ljubljani, na Jesenicah, v Kopru, Mariboru, Velenju, Celju, Trbovljah, Novem mestu, Kočevju, Krškem, Postojni, Sežani, Ajdovščini, Novi Gorici, Izoli, Škofji Loki, Kranju in Tržiču. Najpomembnejša je večerna molitev oziroma teravih-namaz, ki bo potekala v večernih urah. Poleg tega bodo organizirali skupne iftarje oziroma večerje ob koncu posta, v Ljubljani, Velenju, Kopru, Mariboru in na Jesenicah tudi takšne za mladino.

Ramazan vsako leto 11 dni prej
Muslimanski koledar je sicer lunaren in se ravna po Luninih menah. Ker je Lunino leto krajše od Sončevega, prihaja ramazan vsako leto 11 dni prej kot v letu pred tem. Postni mesec po navadi ne pride za vse muslimane hkrati, ampak se ponekod začne dan ali dva pozneje. Začetek je namreč odvisen od tega, kdaj je na nebu prvič po mlaju videti lunin krajec. V Sloveniji se je ramazana začel v nedeljo ob 20.56.