Predsednik Generalne skupščine ZN-a Mogens Lykketoft je omenjeno pismo skupaj s predsedujočo Varnostnemu svetu ZN-a, ameriško veleposlanico Samantho Power, poslal v torek. V pismu je zapisano, da bosta predsednika GS-ja in VS-ja ZN-a kandidatom ponudila priložnost za neuradne in neobvezne pogovore ali srečanja s članicami ZN-a. Po Lykketoftovih besedah naj bi ti pogovori potekali od marca ali aprila dalje. Varnostni svet bo izbirati začel julija 2016.

Lykketoft je povedal, da bo proces zdaj popolnoma drugačen od prejšnjih, vendar je obenem tudi priznal, da bodo imele stalne članice varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) še naprej glavno besedo pri izbiri.

Generalne sekretarje ZN-a so doslej izbirale stalne članice varnostnega sveta. Dogovorile so se o kandidatu, ga dale v potrditev celotnemu varnostnemu svetu in nato še generalni skupščini, ki ni imela druge izbire kot potrditev izbranca.

Znotraj Združenih narodov prevladuje mnenje, da je čas za kandidata ali kandidatko iz skupine Vzhodne Evrope, ki še ni dala generalnega sekretarja. Rusija je to javno podprla, kar kandidatom iz držav, ki so del omenjene skupine, daje nekaj več upanja. Kandidatov in kandidatk, o katerih se govori, je veliko in niso omejeni le na regionalno skupino Vzhodne Evrope. Zaradi ukrajinske krize, kjer sta na nasprotnih bregovih Zahod in Rusija, bodo morda imeli kandidati iz te skupine še največ težav.

Hkrati so v ospredju prizadevanja, da bi na čelo organizacije prvič stopila ženska. Med ženskimi imeni, ki so se doslej omenjala kot morebitne naslednice Ban Ki Muna, so litovska predsednica Dalia Grybauskaita, podpredsednica Evropske komisije Kristalina Ivanova Georgijeva, vodja Unesca Irina Bokova in hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Slovenska vlada januarja je napovedala, da bo podprla kandidaturo nekdanjega predsednika Danila Türka za novega generalnega sekretarja Združenih narodov. "Danilo Türk ima izkušnje, in če bi nam kandidatura uspela, bi bil to lep rezultat tudi slovenske zunanje politike," je januarja dejal zunanji minister Karel Erjavec.