Su Čijeva se je na zatožni klopi znašla, potem ko je sredi maja ameriški turist preplaval jezero v bližini njenega doma in vdrl v njeno hišo, kjer je preživel noč, s tem pa opozicijski voditeljici nakopal obtožbo o kršitvi pravil hišnega pripora, v katerem je preživela večino od zadnjih 20 let.

Najprej jo je sodišče obsodilo na tri leta zapora, a so kazen na zahtevo vojaške hunte takoj zmanjšali na leto in pol, ki jih lahko preživi v hišnem priporu na svojem domu v Jangonu. Obsodba ni nikakršno presenečenje, saj gre za pričakovano kazen, s katero želijo vladajoči generali Su Čijevo držati stran od javnosti pred splošnimi volitvami, ki so napovedane naslednje leto.

Ostri odzivi Zahoda
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun pa je izrazil globoko razočaranje ob obsodbi San Su Čijeve. Mjanmarske generale je pozval, naj jo takoj in brezpogojno izpustijo na prostost. "Če Aung San Su Či in drugi politični zaporniki ne bodo izpuščeni in če jim ne bo dovoljeno sodelovati na svobodnih in pravičnih volitvah, bo verodostojnost političnega procesa še naprej vprašljiva," je poudaril Ban.

Ostre kritike je izrazil tudi britanski premier Gordon Brown in pozval Varnostni svet ZN-a, da uvede embargo na prodajo orožja mjanmarski hunti. Menil je tudi, da je bil že sam "pošastni sodni pregon" Su Čijeve dokaz, da so jo želeli načrtno izločiti iz volitev leta 2010, zaradi česar bodo te nelegitimne. K izpustitvi je pozvala tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton.

Po mnenju generalne sekretarke človekoljubne organizacije Amnesty Internatioal Irene Khan Su Čijeva sploh ne bi smela biti aretirana. Khanova je zato pozvala mednarodno skupnost, še posebej pa Asean, naj zaradi tega še naprej izvaja pritisk na mjanmarsko hunto. Tudi organizacija Humans Rights Watch je zapisala, da utišanje vodilnih predstavnikov opozicije kaže, da tudi volitve, ki bodo prihodnje leto, ne bodo prinesle sprememb.

Tudi Slovenija proti kaznovanju
Slovensko zunanje ministrstvo se je pridružilo kritikam Zahoda, v svoji izjavi za javnost pa je zapisalo, da Slovenija poziva oblasti v Mjanmaru, da obsojenko nemudoma izpustijo iz hišnega pripora ter s tem prispevajo k narodni spravi in demokratičnemu procesu, ki bo vključeval vse politične stranke, etnične skupine in manjšine.

Vsiljivcu sedem let prisilnega dela
Sočasno s sojenjem Su Čijevi so sodili tudi Američanu Johnu Yettawu, ki je nepovabljen vdrl v njen dom, in mu prisodili sedem let prisilnega dela na podlagi treh točk obtožnice, med njimi tudi zaradi plavanja na območju, ki ni temu namenjeno. Yettaw je na sojenju zatrdil, da mu je Bog naročil, naj opozori Su Čijevo pred terorističnim atentatom.

Sojenje je potekalo v zloglasnem jangonskem zaporu Insein in območje je varovalo kar 2.000 pripadnikov varnostnih sil. V državnih časopisih so bili komentarji enotni in izrecno opozorilni do privržencev Su Čijeve, saj so jih pozvali, naj ne povzročajo težav. Opozorilo je bilo namenjeno tudi tujini, ki so jo pozvali, da se ne vmešava v notranje zadeve te izolirane azijske države.

"Ljudje, ki se zavzemajo za demokracijo, si ne želijo nemirov in protestov, ki bi škodili njihovim ciljem," je zapisal komentator v časopisu Nova luč. "Protivladne skupine znotraj in zunaj države ter ZDA obtožujejo vlado, da skuša Su Čijevi preprečiti nastop na volitvah. Sprejeta ustava in volilni zakoni bodo odločili o tem, kdo lahko in kdo ne sme nastopiti na volitvah," je še pisalo v časopisu.

Po zdajšnjih zakonih Su Čijeva ne bi smela nastopiti na volitvah, saj je bila poročena s tujcem Michaelom Arisom, ki je bil rojen na Kubi in je umrl leta 1999. Od leta 1989, ko se je sama prvič znašla v hišnem priporu, pa do njegove smrti sta se videla le petkrat.

Generalom malo mar z skrb sveta
Obsodba Su Čijeve bo po svetu nedvomno sprožila zgražanje in niz obsodb vojaškega režima v Mjanmaru, ki je na oblasti že skoraj pet desetletij, vendar kot je bilo navada že v preteklosti, ni pričakovati, da se bo kritika dotaknila generalov, tudi če bo prišla od Združenih narodov.

Si Čijeva je med prebivalci izredno priljubljena in njena Nacionalna liga za demokracijo je leta 1990 prepričljivo dobila volitve, ki pa jih vojaška hunta ni priznala. Generali nikoli niso skrivali, da so za ohranitev oblasti pripravljeni poseči tudi po sili, zato bodo do volitev v pripravljenosti na zatrtje morebitnih protestov.