Države zahodnega Balkana so v času energetske krize, ki je posledica ruske agresije na Ukrajino, med bolj zaskrbljenimi. Na pomoč jim je priskočila Evropska unija, konferenco o obnovljivih virih energije v Beogradu pa so pripravili ob pomoči Norveške, ki želi pomagati s svojimi izkušnjami. Za začetek želijo države združiti moči.

"Nekateri imamo viške elektrike pozimi, drugi poleti, nekateri imamo večje kapacitete za skladiščenje plina, nekateri bodo svoje plinovode šele gradili. Vsekakor si lahko med sabo zelo pomagamo in le skupaj lahko zagotovimo oskrbo v prihodnje," je povedal srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Norveški strokovnjaki sicer ocenjujejo, da bo morala Srbija v prihodnjih od 15 do 20 letih v energetski sektor vložiti do 33 milijard evrov. Potrebne so reforme in diverzifikacija oskrbe z nafto in plinom, kjer je Srbija še vedno odvisna od Rusije. Potrebujejo nove, zelene tehnologije, bolje morajo izkoristiti predvsem sonce in veter, spremeniti bo treba številne navade.

"Regionalizirati moramo svoje trge, ko gre za energije, pa je potrebno čezmejno povezovanje," pravi albanski premier Edi Rama. Trgi držav Zahodnega Balkana so po njegovih besedah majhni. Enoten, skupni nastop bi poenostavil tudi dostop do finančnih sredstev in omogočil trdnejše partnerstvo z zasebnim sektorjem.

Norvežane so pozvali tudi k naložbam. "To je odlična priložnost, da se izkoristijo zeleni viri energije, ki jih imamo države na Balkanu, hkrati pa je to za celotno regijo odlična priložnost, da se spremeni v novo energetsko silo," pravi makedonski premier Dimitar Kovačevski.

Širše regionalno sodelovanje je tudi cilj pobude Odprti Balkan, ki predvideva prost pretok ljudi, blaga in storitev. Vseh držav regije sicer ni prepričal, za zdaj se tesneje povezujejo Srbija, Albanija in Severna Makedonija.