Voditelji Republike srbske s premierjem Dodikom na čelu se nikakor niso hoteli odreči sklepom, ki so v nasprotju z duhom in zakonodajo skupne države. Po mnenju visokega komisarja mednarodne skupnosti bi sklepi parlamenta v Banjaluki ogrozili obstoj in delovanje skupne države, kakršna je bila zasnovana z mirovno pogodbo v Daytonu leta 1995.
Srbska stran zadnje čase hromi institucije skupne države, jim oporeka zakonitost in legitimnost ter vztraja na konfederalnih rešitvah. Zaustavljeni so tudi pogovori med predstavniki voditeljev treh narodov o morebitnih spremembah in izpopolnitvah ustave, v kateri je vse zasnovano na nacionalnem soglasju in narodnostnih ključih.

Draga, zapletena in neučinkovita struktura
V zdajšnjih kriznih razmerah, ki jih pretresajo tudi socialni nemiri in kronično pomanjkanje javnih sredstev, je politični sistem v BiH-u v trajni krizi. Tri enote države – Federacija Bošnjakov in Hrvatov (z 10 kantoni), Republika srbska in okraj Brčko, skupaj z organi na ravni države BiH vzdržujejo 14 vlad in 4 parlamente, kar zahteva dolgotrajna usklajevanja in povzroča obilo zaustavitev. Sistem ustvarja tudi korupcijo. Vendar so na volitvah vedno znova zmagovale stranke, ki poudarjajo nacionalno zavest, kjer je malo prostora za kompromise.

Sporno »guvernerstvo«
Zadnja leta so visoki predstavniki mednarodne skupnosti le izjemoma uporabljali tako imenovane bonnske pristojnosti (pravico razveljavljanja odločitev različnih organov oblasti in funkcionarjev v BiH-u, ki niso v skladu z ustavo in Daytonom), saj med prizadetimi političnimi elitami seveda niso dobrodošli. Prejšnji visoki predstavnik Slovak Lajščak je kot večina predhodnikov odšel predčasno in v odkritem sporu z njimi. Večina nacionalističnih strank si prizadeva za ukinitev Urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti (OHR) s takimi pooblastili. Veleposlanik Inzko je v soglasju z velikimi silami in članicami t. i. skupine za stike (ZDA, VB-jem, Francijo, Rusijo in Nemčijo) že napovedal, da bi lahko oktobra letos urad zaprli in ga preoblikovali v običajno predstavništvo EU-ja brez izrednih vplivov. Vendar imajo pri tem pomisleke tako sile zunaj in znotraj BiH-a, ki se bojijo še hujše destabilizacije.

Predah ali nadaljnje zaostrovanje?
Ni znano, ali bo odločitev Inzka, ki je dozorevala več dni in skozi zelo polemične razprave
(tisk v BiH-u se je zlasti razpisal o domnevnih nesoglasjih z zunanjepolitičnim koordinatorjem EU-ja Solano, ki naj bi zaradi ozira do Srbije vztrajal pri rešitvi z nadaljnjimi pogajanji), le še poglobila politično krizo v BiH-u. Republika srbska je napovedala nadaljevanje obstrukcije, ki jo izvaja zlasti od januarskih obdolžitev vsedržavne obveščevalne službe (ene redkih, ki ne deluje po nacionalnem ključu), da je Dodik z vrsto svojih funkcionarjev poneveril javna sredstva.

Povrhu tega je politične duhove razburila tudi napovedana odločitev EU-ja, da za nekaj držav Zahodnega Balkana konec leta ukine režim vizumov. Za zdaj sta izostala le BiH in Albanija.
Za kohezijo države BiH je to zelo problematično: Srbi in Hrvati v BiH-u lahko brez ovir pridobijo potne listine Srbije in Hrvaške. Edino Bošnjaki, ki v soseščini nimajo matične domovine, bi tako ostali praznih rok, kar lahko podžge novo kal sporov, obtoževanj in radikalizma.

Boris Bergant