Primer mlade nosečnice iz odročnega mesta Puerto Montta na jugu države je sprožil na ravni države razpravo o umetni prekinitvi nosečnosti v eni najbolj socialno konservativnih držav na svetu, saj se Čile neslavno uvršča med šesterico držav, med njimi je Vatikan, z najbolj omejevalno zakonodajo glede umetne prekinitve nosečnosti.

Najstnica je zanosila, potem ko jo je več kot dve leti posiljeval partner njene mame, kar je sam tudi priznal. Mama je na sodišču branila partnerja in dejala, da ji ni storil sile, ampak da je šlo za sporazumne spolne odnose.

Po čilski zakonodaji je spolni odnos z mlajšimi od 14 let nezakonit, a to dekletu ni v veliko pomoč, saj je v 14. tednu nosečnosti, a splava ne more opraviti, saj je ta popolnoma prepovedan. Zdravniki pravijo, da sta ogrožena tako zarodek kot življenje deklice.

Zaradi primera se je znova vsul plaz kritik na trenutne čilske zakone glede splava, ki je prepovedan še iz časov vojaške diktature. Splav zaradi zdravstvenih razlogov je bil dovoljen od leta 1931 do leta 1989, ko ga je prepovedala vojaška diktatura generala Pinocheta.

Trenutna vlada konservativnega predsednika Sebastiana Pinere nasprotuje vsakršnim omilitvam stroge zakonodaje.

Nekdanja predsednica obljublja spremembe
S predsednikom se ne strinjajo številni prebivalci, ki zahtevajo, da se splav dovoli v primeru posilstva in ko je ogroženo življenje nosečnice. Na spletu so sprožili peticijo, s katero od oblasti zahtevajo spremembe zakonov, do katerih pa bo očitno še dolga in naporna pot, saj je senat lani zavrnil kar tri predloge zakona, ki bi omilili prepoved splava. Marca letos je skupina senatorjev poskušala z novim predlogom spremembe zakonodaje.

Trenutno je za žensko, ki ima splav, zagrožena kazen od pet do deset let zapora, medtem ko so lahko zdravniki, ki opravijo poseg, obsojeni na do 15 let zapora.

Čeprav je bila od leta 2006 do leta 2010 na oblasti levousmerjena predsednica Michele Bachelet, pa se Čilenci še vedno počasi izvijajo iz spon socialnega konservatizma iz obdobja Pinocheta.

Bacheletova se bo jeseni znova podala v boj za predsedniški položaj, potem ko je v zadnjih letih vodila agencijo ZN-a za enakopravnost spolov in pravice žensk. Sama se zavzema za uzakonitev splava v primeru, da je ogroženo življenje matere ali otroka ter v primeru posilstva.

"Čile je država, ki se je modernizirala, ko gre za gospodarstvo, a ko gre za socialno in politično kulturo, je ostala na mestu in to je vidno na primeru splava," je za Huffington Post povedala Marat Lagos, ki vodi čilsko javnomnenjsko agencijo Mori, in pojasnila, da družba vsako spremembo še vedno sprejema kot grožnjo.

Velik vpliv v družbi ima s svojimi prepričanji tudi Rimskokatoliška cerkev, ki pa je od leta 2010 izgubila nekaj kredibilnosti, potem ko so štirje moški enega najbolj cenjenih duhovnikov v državi obtožili, da jih je spolno zlorabljal, ko so bili v najstniških letih.