Laponci, kot tudi drugi avtohtoni prebivalci Arktike, se že dolgo borijo z visoko stopnjo samomorov, vpliv globalnega segrevanja pa stanje še slabša, so povedali mladi Laponci na petkovem srečanju avtohtone mladine, ki ga je gostila Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Tradicionalni način življenja z vzrejo severnih jelenov je ogrožen, saj naraščajoče temperature grozijo velikostim čred, prebivalcem pa povzročajo finančne skrbi, so povedali.

Poleg finančnih težav številne mlade navdaja s pesimizmom tudi strah, da so zadnji nosilci izumirajoče kulture, pravi Ophaugova. "Nosiš breme dediščine svojih staršev in starih staršev. Številni ljudje čutijo pritisk zaradi tega."

Stradanje severnih jelenov
Na severu Švedske, Finske, Norveške in Rusije živi okoli 80.000 Laponcev, za katere predstavlja vzreja severnih jelenov osnovo njihove kulture in preživljanja. Ampak toplejše zime pomenijo manj snega in več dežja, ki lahko zamrzne v led, zato jeleni težje pridejo do hrane. Nekateri jeleni stradajo, samice pa pogosto skotijo mladiče, zavrte v rasti. "To družinam povzroča ogromno gospodarsko škodo, ker izgubijo veliko živali," je povedala Ophaugova.

Temperature na Arktiki se ob kopičenju toplogrednih plinov v ozračju dvigajo hitreje od svetovnega povprečja.

V laponski kulturi je duševno zdravje tabu, zato številni mladi ne poiščejo pomoči, je povedala Ophaugova. "In zaradi podnebnih sprememb postaja še slabše."

Zbiranje podatkov o samomorih med Laponci je sicer težavna naloga, pravijo strokovnjaki. Na Norveškem vladne statistike ne dokumentirajo etničnega rodu žrtev, je pa raziskava na Švedskem leta 2013 pokazala, da mladi Laponci pogosteje razmišljajo o samomoru kot njihovi švedski vrstniki. "Gre bolj za posredne dokaze - vsak ima kakega sorodnika ali prijatelja, ki je storil samomor," razlaga Petra Laiti iz Finske, pripadnica ZN-ovega odbora avtohtone mladine.