Organizacija je opozorilo izdala po tem, ko je Zimbabve zaradi suše razglasil nacionalno katastrofo, pred njim sta to storila tudi Zambija in Malavi, je poročal CNN.

Zimbabvejski predsednik Emmerson Mnangagwa je dejal, da letos lakota ogroža 2,7 milijona ljudi in da bo za humanitarni odziv države potrebnih več kot 2 milijardi dolarjev pomoči. Predsednik je novinarjem sporočil, da je prednostna naloga države zagotoviti hrano prebivalcem. "Noben Zimbabvejec ne sme umreti zaradi lakote".

K suši je pripomogel El Nino, podnebni pojav, ki izvira vzdolž ekvatorja v Tihem oceanu in v tem delu Afrike povzroča visoke temperature in malo padavin. Tudi če dežuje, izsušena tla ne morejo hitro vsrkati vode, zato se poveča nevarnost poplav.

Oxfam je južnoafriško regijo opisal kot "žarišče podnebnih nesreč", saj so tam spremembe zaradi globalnega segrevanja hujše in nesreče pogostejše, vključno s sušami in poplavami, čeprav je odgovorna le za majhen del globalnega onesnaževanja.

Najbolj sušna obdobja v desetletjih

Ob tem času se na jugu Afrike začenja tradicionalno sušno obdobje, vendar se obsežni deli regije že spopadajo z dolgotrajno sušo. Konec januarja je bilo na tem območju najmanj padavin v zadnjih 40 letih, je razvidno iz nedavnega poročila urada ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev.

V osrednjih delih regije je bil februar najbolj suh mesec v več kot 100 letih, navaja poročilo mreže za zgodnje opozarjanje na lakoto agencije ZDA za mednarodni razvoj.

Malavi je že četrto leto zapored zaradi posledic ekstremnih vremenskih razmer razglasil izredno stanje.

V Mozambiku, državi, ki proizvede le 0,2 odstotka svetovnih ogljičnih izpustov, po podatkih Oxfama zaradi lakote trpi 3 milijone ljudi. Glavno mesto države Maputo so marca prizadele uničujoče poplave, potem ko je državo zajela tropska nevihta Filipo, ki ji je nekaj tednov kasneje sledilo intenzivno deževje.

"Zelo nepravično je, da Mozambik vedno znova prizadenejo posledice podnebnih sprememb," je po poplavah dejala Teresa Anderson iz organizacije ActionAid. "Ena najrevnejših držav na svetu nosi stroške podnebne krize in je potisnjena v še večje dolgove in vse večjo revščino."

"Bogate države, ki največ onesnažujejo, morajo priznati svojo odgovornost za škodo, ki jo povzročajo s podnebnimi spremembami, in biti pripravljene zagotoviti financiranje, da se bodo ranljive skupnosti lahko spopadle s podnebnimi katastrofami," je dodala.

Programska direktorica Oxfama za južno Afriko Machinda Marongwe je dejala, da je regija "v krizi", in pozvala donatorje, naj nujno "nemudoma sprostijo sredstva", saj območje drvi v "nepredstavljive humanitarne razmere".