Po ocenah so v nekaterih državah zaznali tretjinsko povečanje prošenj za prekinitev nosečnosti, v Braziliji in Ekvadorju pa za 108 odstotkov. Ugotovitve so bile objavljene v znanstveni reviji New England Journal of Medicine.

Več vlad latinskoameriških držav je sicer ženskam svetovalo, naj ne zanosijo zaradi tveganja, da se otroci zaradi okuženosti z virusom Zika rodijo s premajhnimi možgani. Splav je sicer v mnogih delih Latinske Amerike še vedno nezakonit, zaradi česar se ženske zatekajo k neuradnim ponudnikom. Eden največjih je organizacija Ženske na spletu, ki svetuje ženskam in jim dostavi tablete za prekinitev nosečnosti, poroča BBC.

Raziskovalci so analizirali na tisoče prošenj, ki jih je organizacija Ženske na spletu prejela v petih letih, preden je Panameriška zdravstvena organizacija izdala opozorilo glede virusa Zika 17. novembra 2015. Na podlagi tega so predvideli, koliko prošenj bi prejeli med 17. novembrom 2015 in 1. marcem letos.

Največji porast števila prošenj je v Braziliji in Ekvadorju, kjer so v teh nekaj mesecih pričakovali 582 in 34 prošenj, prišlo pa jih je 1.210 in 71. V Venezueli je porast števila prošenj 93-odstoten, namesto pričakovanih 45 dejanskih 86 prošenj, v drugih državah pa je prošenj trikrat več, kot so jih pričakovali. V državah, kjer oblasti žensk niso pozivale, naj ne zanosijo, je zaznan manjši porast v potrebah po splavu.

Nosečnice je strah
BBC prenaša izjavo neke ženske iz Peruja, ki je dejala, da je zelo zaskrbljena, saj je noseča dva meseca, v državi pa so zaznali prisotnost omenjenega virusa. Nosečnica želi prekiniti nosečnost, saj se boji, da se bo otrok rodil z deformacijo možganov in glave.

Druga noseča ženska iz Venezuele je dejala, da se je okužila z virusom Zika in da ne želi roditi otroka, ki bo trpel, zato želi opraviti splav in prosi za pomoč.

Kot je za BBC dejala dr. Catherine Aiken, ena izmed raziskovalk z Univerze v Cambridgeu, je v državah, kjer so vlade sporočale ženskam, naj ne zanosijo, in so ugotovili prisotnost virusa, veliko naraščanje števila žensk, ki so prevzele stvari v svoje roke. Takšna "zelo prazna" opozorila vlad glede preložitve nosečnosti so le povzročila "strah, tesnobo in paniko brez možnosti ukrepanja," je dejala.

Raziskovalci še ugotavljajo, da so se morale ženske zateči k nevarnim metodam pri nezakonitih izvajalcih splava.