Lani se je namreč kitajski bruto domači proizvod (BDP) povečal za 6,9 odstotka, za letos pa predsednik vlade Li Kečjang napoveduje, da se gospodarska rast gibala med 6,5 in 7 odstotki. Tak razpon naj bi dal kitajskim oblastem dovolj prostora, da bodo lahko na koncu razglasile, da je bil cilj dosežen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Te številke sicer pomenijo, da bo Kitajska še naprej gonilna sila svetovnega gospodarstva. Kot je za Radio Slovenija poročal Uroš Lipušček, ekonomisti vladi sicer priporočajo, naj opusti napovedovanje gospodarske rasti, ker ta ni več edini oziroma najpomembnejši pokazatelj razvoja neke države.

Zasedanja se udeležuje več kot 2.900 delegatov, ki bodo v prihodnjih dveh tednih sprejeli letošnji državni proračun in potrdili novi petletni razvojni načrt države, ki so ga začeli izvajati v tem letu.

Zasedanje kongresa tako poteka v senci prizadevanj za okrepitev gospodarstva. Delegati bodo na zasedanju sprejeli trinajsti petletni gospodarski načrt s cilji do leta 2021. Na Kitajskem gospodarstvo še vedno v veliki meri obvladujejo velika državna podjetja. Oblasti so sicer že večkrat napovedale reforme, ki pa bi lahko bile družbeno tvegane, še posebej po tem, ko so ta teden oznanili pričakovano odpustitev 1,8 milijona ljudi v premogovništvu in jeklarski industriji.

Potem ko so v zadnjih dneh objavili uradne podatke o tem, da so na Kitajskem kljub upadanju gospodarske rasti lani zgradili več kot 200.000 kilometrov novih cest, 8.000 kilometrov železniških prog, osem milijonov novih stanovanj, ustvarili 13 milijonov novih delovnih mest in podobno, so indeksi na kitajskih borzah vsaj začasno močno poskočili navzgor, prav tako pa tudi kitajska valuta juan, ki je pod hudim pritiskom, je poročal Lipušček.

Za nadzor gre
Upad gospodarske rasti na Kitajskem na drugi strani spremlja občutna krepitev ukrepov proti vsakršnim mnenjem, drugačnim od tistih, ki jih razglašajo oblasti, tudi v lastnih vrstah.

Kitajski predsednik Ši Džinping si je od prevzema položaja pred tremi leti vzel še več pristojnosti, kot sta jih imela njegova predhodnika Hu Džintao in Džiang Zemin, po pričakovanjih nekdanjega profesorja s hongkonške Univerze City Josepha Chenga pa bo skušal med zasedanjem kongresa svojo oblast še utrditi.

Kongres bo na zasedanju preučil več zakonov, katerih cilj je še utrditi nadzor države na družbo. Med njimi je tudi zakon o kibernetski varnosti, ki kot glavni cilj navaja družbeno stabilnost. Na Kitajskem so od julija aretirali več kot 250 odvetnikov in aktivistov, Združeni narodi pa so javno izrazili zaskrbljenost, da Peking zapira tudi kritike, pri katerih niso ugotovili nobenega delikta.

Manj, a še vedno ogromno za vojsko
Premier je sicer presenetil s podatkom, da se bo letošnji obrambni proračun povečal samo za od sedem do osem odstotkov, kar je najmanj v zadnjih šestih letih. Kitajski obrambni proračun bo s približno 150 milijardami dolarjev znašal približno četrtino ameriškega. V Pekingu so na najnovejše ameriške obtožbe, da se Kitajska obnaša agresivno in da militarizira Južno Kitajsko morje, odgovorili s protiobtožbami, češ da so ZDA tiste, ki ustvarjajo nemir v tem delu sveta. To naj bi potrjevalo tudi to, da je Pentagon pred nekaj dnevi ukazal eni izmed svojih letalonosilk, da skupaj s spremljevalnimi ladjami vpluje v Južno Kitajsko morje, kar v Pekingu označujejo za nevarno izzivanje, je še poročal Lipušček.